Ateroskleroza je postopen proces kopičenja maščobnih oblog, kot so holesterol in triglicerid v stenah žil arterij. Odlaganje teh plakov povzroča zoženje žil, omejuje krvni pretok do organov in privede do številnih srčno-žilnih bolezni. Če aterosklerotični plak poči, lahko sproži tvorbo krvnega strdka in pa tudi srčni infarkt ali možgansko kap.
Vzroki za nastanek?
Med dejavniki za nastanek ateroskleroze spadajo hipertenzija, previsoka raven slabega holesterola, kajenje, sladkorna bolezen, spol, starost ter genetika
Vpliv holesterola
Holesterol se v krvi prenaša v obliki lipoproteinov, kateri vsebujejo tudi lipide oziroma maščobe, zato so ravno njegove previsoke ravnih eden izmed ključnih razlogov za nastanek ateroskleroze. To nam povedo izmerjene previsoke ravni LDL ali “slabega” holesterola v krvi, ki pomenijo, da se odvečna maščoba že odlaga v stene žil.
Hipertenzija
Hipertenzija ali “povišan pritisk” je zdravstveno stanje, kjer je sila krvi, ki pritiska na žilno steno odvodnic, trajno previsoka. Krvni tlak je sicer nujen za pretok krvi po celem telesu, a njegova zvišana vrednost negativno vpliva na srce in ožilje.
Krvni pritisk sestoji iz meritev sistoličnega (zgornjega) in diastoličnega(spodnjega) pritiska, o hipertenziji pa govorimo, kadar so te meritve previsoke.
Kako se razvije/nastane
Povišan krvni tlak ali zdravstveno stanje hipertenzije, se lahko razvije iz številnih razlogov, najpogostejši faktorji pa so dednost, leta, povišana telesna teža, hormonske spremembe, nezdrav življenjski slog in “slabe navade” (kjer nezdrava prehrana, kajenje in uživanje alkohola doprinesejo k zvišanim ravnem holesterola), telesna neaktivnost in pa tudi stres.
Žilne obloge
Velik dejavnik tveganja za nastanek hipertenzije predstavljajo tudi previsoke ravni slabega “LDL” holesterola, saj se kopičenjem le-tega poveča možnost za nastanek žilnih oblog oz. ateroskleroze, ki otežuje normalen pretok krvi v telesu in s tem veča verjetnost za povišan krvni tlak oz. hipertenzijo.
Vnetni procesi
Ker zvišane ravni holesterola prispevajo k nastanku vnetnih procesov v telesu, tudi ti posledično prispevajo k večji možnosti za aterosklerozo in so tako eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek povišanega krvnega tlaka v telesu.
Simptomi
Ateroskleroza je imenovana tudi “nevidna bolezen”, saj je zdravstveno stanje, ki nastaja postopoma in se v njenem zgodnjem obdobju nastanka simptomi ne kažejo. Ko se stanje dovolj razvije in ko se omeji pretok krvi do vitalnih organom, se pokažejo simptomi, ki pa se razlikujejo in so odvisni ter poimenovani glede na prizadete arterije in organe.
Opozorilni znaki
Pogosti simptomi ateroskleroze ali “opozorilni znaki” se tako lahko pokažejo kot:
Angina pektoris: je bolečina ali nelagodje v prsih, ki se lahko pojavi, kadar je oskrba srčne mišice s krvjo oslabljena. To je lahko simptom koronarne bolezni srca (vrste ateroskleroze), ki prizadene arterije, ki oskrbujejo srce.
Dispneja: je zmanjšan pretok krvi v srčno mišico, ki lahko povzroči težko sapo (še posebej med telesno aktivnostjo).
Bolečina v nogah: vrsta ateroskleroza, ki prizadene arterije v nogah in lahko povzroči bolečino, krče ali oslabelost med telesno aktivnostjo. Imenujemo jo tudi klavdikacija.
Otopelost ali oslabelost: vrsta ateroskleroze v arterijah, ki vodijo v možgane in lahko povzroči simptome, kot so otopelost, oslabelost ali težave pri govorjenju. To je lahko znak tranzitornega ishemičnega napada (TIA) ali možganske kapi.
Simptomi periferne arterijske bolezni (PAD): vrsta ateroskleroze v perifernih arterijah, ki lahko povzroči simptome, kot so: hladne okončine, slabo celjenje ran na nogah ali stopalih ter oslabeli pulzi.
Motnje erekcije: vrsta ateroskleroze, ki vpliva na krvne žile v medeničnem predelu in lahko prispeva k motnjam erekcije pri moških.
Simptomi bolezni renalnih arterij: Lahko pomenijo ateroskleroza v renalnih arterijah, ki oskrbujejo ledvice in lahko povzroči visok krvni tlak ali celo odpoved ledvic. Simptomi lahko vključujejo spremembe v izločanju urina ali otekanje nog.
Bolečine v trebuhu: Ateroskleroza v trebušnih arterijah lahko povzroči bolečine v trebuhu, še posebej po obrokih, zaradi pomanjkanja oskrbe s krvjo prebavnim organom.
Komplikacije in povezane bolezni/težave
Pomembno je omeniti, da lahko ateroskleroza napreduje povsem brez očitnih simptomov, dokler ne doseže napredne faze ali v telesu ne povzroči večjih sprememb, ki zato nenadno sprožijo tudi srčni infarkt ali možgansko kap.
Metode za zaznavanje ateroskleroze
Prepoznavanje ateroskleroze pogosto predstavlja kombinacijo zdravniških pregledov ter preiskav, skupaj z ocenjevanjem možnih dejavnikov tveganja. Po posvetu z zdravnikom bo ta določil najustreznejše, nekateri najpogostejši načini prepoznavanja ateroskleroze pa so:
Fizični pregled: kjer se preveri možne znake ateroskleroze, kot je šibak ali odsoten pulz, šumenje (nenavadni zvoki v krvnih žilah) ter znaki zmanjšanega pretoka krvi na specifična območja.
Merjenje in spremljanje krvnega tlaka je ključno, saj je hipertenzija dejavnik tveganja za aterosklerozo. Povišan krvni tlak lahko prispeva k napredovanju poškodb arterij.
Meritev ravni holesterola: Krvni testi lahko merijo ravni holesterola, vključno z nizko gostoto lipoproteinov (LDL) in visoko gostoto lipoproteinov (HDL). Povišan LDL holesterol je povezan z večjim tveganjem za aterosklerozo.
Meritve ravni glukoze v krvi: Povišane ravni glukoze v krvi, kot je pri sladkorni bolezni, so še en dejavnik tveganja za aterosklerozo. Diabetes pospešuje razvoj ateroskleroze.
Elektrokardiogram (EKG ali EKG): EKG lahko zazna nenormalne srčne ritme in znake zmanjšanega pretoka krvi v srčno mišico, kar kaže na koronarno srčno bolezen.
Ultrazvok: Doplerski ultrazvok lahko oceni pretok krvi v arterijah in zazna prisotnost oblog.
Računalniška tomografija (CT) angiografija: CT posnetki omogočajo podrobne slike krvnih žil, ki razkrivajo območja zožitve ali zamašitve.
Ocena dejavnikov tveganja: Vpogled v svoj življenjski slog in jedilnik, telesno dejavnost in aktivnost, možne slabe “razvade” kot so kajenje ter družinska anamneza, bodo pomagali oceniti tveganje za bolezni srca in ožilja.
Živila, ki naravno čistijo žile
Zdrav jedilnik lahko igra ključno vlogo pri preprečevanju ateroskleroze in ohranjanju zdravja celotnega srčno-žilnega sistema. Živila, ki bodo doprinesla največ, so predvsem antioksidanti in znane, bogate omega- 3 maščobne kisline.
Antioksidanti
Antioksidanti nosijo veliko vlogo pri preprečevanju ateroskleroze, saj se, vključeni v našo prehrano, v telesu spopadajo z oksidativnim stresom - procesom, ki lahko prispeva k razvoju in napredovanju ateroskleroze. S tem pomagajo zaščititi celice pred poškodbami, preprečujejo vnetja v telesu, pomagajo pa tudi pri stabilizaciji že obstoječih aterosklerotičnih oblog, s tem preprečujejo nastanek krvnih strdkov in iz žil “čistijo” slab LDL holesterol.
Živila, bogata z antioksidanti so jagodičevje (borovnice, jagode, maline), oreščki (mandlji, orehi, pistacija), temna čokolada (nosi protivnetne lastnosti), agrumi (pomaranče, grenivke), listnata zelenjava (špinača, ohrovt, blitva), polnozrnata živila (rjavi riž, kvinoja in ovsena kaša), česen, itd.
Omega-3 maščobne kisline
Omega-3 maščobne kisline se nahajajo v določenih vrstah rib in spodbujajo zdravje srčno-žilnega sistema ter prispevajo k preprečevanju ateroskleroze, saj nosijo številne protivnetne lastnosti, pomagajo znižati povišane ravni trigliceridov v krvi, povečajo ravni lipoproteinov visoke gostote (HDL ali "dobrega" holesterola) ter hkrati zmanjšajo ravni lipoproteinov nizke gostote (LDL ali "slabega" holesterola).
Živila, bogata z omega-3 kislinami so mastne ribe ribe (kot so losos, skuša, sardine) semena (laneno seme, chia semena), soja, sojino olje itd.
Preventiva
Preprečevanje možnega pojava ateroskleroze se v veliki meri lahko začne z zdravim jedilnikom in aktivnim življenjskim slogom. Ker lahko za svoje zdravje največ storimo sami, je ključnega pomena, da premišljeno izbiramo svoj jedilnik in vzdržujemo fizično ter tudi mentalno stanje telesa.
Fizična vadba
Aerobna vadba in vaje za moč
Aerobna vadba (kot je tek, plavanje, kolesarjenje) oz. “kardio vadba”, pomaga izboljšati cirkulacijo krvi v telesu in s tem spodbuja zdravje srčno-žilnega sistema. Redna vadba pomaga zniževati krvni tlak, s tem pa tudi neposredno vpliva in zavira možen pojav ateroskleroze. Pomaga pri izgubi odvečne telesne teže, dokazano pa znižuje tudi LDL “slab” holesterol, kateri je eden izmed ključnih dejavnikov za aterosklerozo. Redna vadba prispeva k celostnemu zdravju telesa, podpira srčno zdravje, pomaga pa tudi pri pridobivanju koncentracije in notranjega miru, ki prispeva tudi dobremu k mentalnemu počutju.
Meditacija
Meditacija je vrsta krepitve mentalne vzdržljivosti, koncentracije in povečanja zavedanja duha v telesu in telesa samega. S prakso osredotočenosti spodbuja samozavest in pomaga odpravljati kronični stres, ki je eden izmed dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Ker vključuje različne tehnike dihanja, ki pozitivno in pomirjujoče vplivajo na živčni sistem, pomaga pri zniževanju krvnega pritiska, preprečuje vnetja v telesu, zaradi boljšega mentalnega počutja pa lahko z rednim prakticiranjem pridobimo tudi na zavedanju telesnih potreb, ki nas samodejno usmerijo k bolj zdravemu življenjskemu slogu.
Zdravljenje
Nobeno zdravilo ne more neposredno pozdraviti ateroskleroze - zdravljenje običajno vključuje kombinacijo sprememb življenjskega sloga, zdravil in v skrajnih primerih tudi medicinskih postopkov. Po posvetu z osebnim zdravnikom je izredno pomembno, da upoštevamo njegova navodila, se držimo morebitnih diet, ter vzdržujemo tako mentalno, kot fizično pripravljenost telesa.
Zaključek
Ker za neposredno zdravljenje ateroskleroze zdravil ne poznamo, lahko zdravnik predpiše zdravila, katera zdravijo stanja, ki aterosklerozo povzročajo oz. pospešujejo. Tako se ob primeru visokega holesterola predpisujejo statini, ki pomagajo znižati LDL ali “slab” holesterol in s tem pomagajo tudi zavirati proces ateroskleroze. Zdravila, kot je aspirin, pomagajo zmanjšati tveganja za nastanek krvnih strdkov, zdravila, kot so zaviralci ACE, beta-blokatorji ali zaviralci kalcijevih kanalov, pa se lahko uporabljajo za nadzor visokega krvnega tlaka. V kolikor je prisotna sladkorna bolezen, se lahko priporočajo zdravila za nadzor ravni sladkorja v krvi.
Pogosta vprašanja
Kaj je ateroskleroza?
Je proces odlaganja maščobnih oblog v stene žil, ki postopno povzroča številne srčno-žilne bolezni in lahko sproži celo srčni infarkt ali možgansko kap.
Kaj povzroča aterosklerozo?
Aterosklerozo povzroča kombinacija dejavnikov, kot so previsok holesterol, vnetja v telesu, visok krvni tlak, kajenje…
Kakšni so simptomi ateroskleroze?
Simptomi lahko vključujejo bolečine v prsih (angina pectoris), težko sapo, utrujenost ter v hudih primerih srčni napad ali možgansko kap.
Ali se aterosklerozo lahko prepreči?
Da, zdrav življenjski slog, vključno z uravnoteženo prehrano, redno telesno vadbo in izogibanje kajenju, lahko pomagajo preprečiti aterosklerozo.
Vsebino pregledal: Samo Stadler, dr. med., specialist urgentne medicine
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.