Divji kostanj

Opis rastline

Divji kostanj zraste v višini od 4 do 35 metrov, poznamo ga tudi pod imenom jeloš ali konjski kostanj. Doseže tudi do 200 let starosti. Divji kostanj cveti maja in junija. Kostanj deluje protihrupno in varuje pred vetrom. Rjava semena, ki se nahajajo v bodičasti ježici so neužitna.

Zdravilne lastnosti divjega kostanja

Divji kostanj vsebuje saponinski kompleks, ki deluje protivnetno, zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi stene kapilar in ščiti žile. Deluje tudi antiedemično in zmanjšuje otekanje. Poleg saponinskega kompleksa, divji kostanj vsebuje esecin, ki krepi napetost oziroma tonus venskih sten ter zmanjša krhkost kapilar. Divji kostanj vsebuje vitamine B- skupine, vitamin K, vitamin C in A. Poleg tega vsebuje veliko mineralov, kot sta folna kislina, fosfor, magnezij in kalcij. V semenih se nahaja tudi olje, ki ga uporabljamo za izdelavo mila.

Občutek težkih in utrjenih nog je lahko znak nastanka krčnih žil. Mazila iz divjega kostanja uporabljamo za lajšanje težav pri kroničnem popuščanju ven. S simptomi se sreča vsaj enkrat v življenju vsaka druga ženska in vsak četrti moški. Krčne žile zdravimo s kompresijskimi nogavicami, povoji, spremembo prehrane, izogibanju vročini in lajšanju simptomov s kostanjevimi mazili.

Divji kostanj zmanjšuje občutek nemirnih nog. Z občutkom nemirnih nog se sooča kar 10 % prebivalstva. Simptome občutimo kot ščemenje, trganje, napetost in mravljinčenje v nogah, ki preneha ob premiku nog. Težave se lahko pojavijo le enkrat v življenju ali pa se pojavljajo vsakodnevno. Že stoletja se pripravki iz kostanja uporabljajo za blaženje simptomov nemirnih nog. Balzam s kostanjevim izvlečkom blaži sindrome nemirnih nog. Za večjo učinkovitost smo balzamu dodali mentol, kafro in izvleček rdečega vina, ki v kombinaciji z divjim kostanjem blagodejno delujejo na noge.

Divji kostanj med drugim lajša tudi težave z dihali. Poparek listov divjega kostanja raztaplja sluz in pomaga pri izkašljevanju, predvsem pri astmi in bronhitisu. Poparek pripravite tako, da liste precedite s skodelico vrele vode in pustite stati 10 minut.

Ali ste vedeli?

• V 19. stoletju je divji kostanj postal cenjena zdravilna rastlina.
• Prvotno so pripravke iz kostanja uporabljali za pomoč pri sopečim oz. prehlajenim konjem.
• V Zgodovini so skorjo divjega kostanja uporabljali pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah, krvavenju iz želodca, pri povečanem belem toku in kožnih boleznih.
• Pravi kostanj ali maroni sodijo v družino bukev in niso v sorodu z divjim kostanjem