Holesterol – kakšne so optimalne ravni, kako ga merimo

Holesterol je voščena, strukturna maščobna snov in je ključni gradnik celičnih membran. Nosi pomembno vlogo pri delovanju organizma in ravnovesja v njem, saj skrbi za proizvodnjo hormonov in vitamina D.

Ali je holesterol lahko škodljiv?

Holesterol je človeškemu telesu nujen, naše zdravje pa lahko ogrozi, kadar ga je preveč. Proizvaja se v jetrih, od koder do celic potuje v krvi, spojen s posebnimi maščobami – lipoproteini. V telo ga vnašamo tudi s prehrano (izključno z živili živalskega izvora).

O previsokih vrednostih holesterola govorimo, kadar ga s prehrano vnesemo preveč ali pa so za presežek vzrok razne bolezni (npr. Sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), nekatera zdravila ali celo genska okvara.

Kako ga merimo

Holesterol merimo s krvnim testom, imenovanim lipidni profil oz. lipidna plošča, ki določa skupno vrednost holesterola v krvi.

Testiranje se opravlja v laboratoriju po napotitvi osebnega zdravnika ali pri preverjenih ponudnikih biokemijskih preiskav krvi. Za merjenje je potrebno biti tešč, kar pomeni, da  vsaj 9-12 ur pred testiranjem ne smemo uživati hrane, pijete pa lahko samo vodo. Zato je priporočljivo je, da se laboratorijski testi opravijo zjutraj, ko je oseba naspana, spočita in sproščena. Najboljši čas za laboratorijske teste je zjutraj med 7. in 10. uro.

Testiranje

Kadar ni prisotne dedne ogroženosti ali povečanega tveganja, se testiranje opravlja vsakih pet let pri moških (starih 35 let in več), ter pri ženskah (starih 45 let in več).

Referenčne vrednosti

Priporočene so naslednje zgornje meje holesterola:

•    Skupni holesterol (otroci) <4,7 mmol/l

•    Skupni holesterol (odrasli) <5,0 mmol/l

Če vrednosti holesterola presegajo 5 mmol/l, je raven holesterola v krvi previsoka.

https://www.heartuk.org.uk/cholesterol/understanding-your-cholesterol-test-results-(referenčne vrednosti holesterola)

Katere vrste holesterola poznamo

Poznamo več vrst holesterola, najbolj znani sta holesterol nizke gostote (LDL) in holestrol visoke gostote (HDL). Poleg tega obstajajo še druge vrste holesterola in lipidnih delcev kot so npr. trigliceridi, lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL). Raven holesterola sestoji iz skupne gostote lipoproteinov in trigliceridov.

Katere vrste holesterola poznamo

Poznamo več vrst holesterola, najbolj znani sta holesterol nizke gostote (LDL) in holestrol visoke gostote (HDL). Poleg tega obstajajo še druge vrste holesterola in lipidnih delcev kot so npr. trigliceridi, lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL). Raven holesterola sestoji iz skupne gostote lipoproteinov in trigliceridov.

LDL 

Imenovan tudi “slab” holesterol, saj povzroča postopno odlaganje maščob v žilah in arterijah ter s tem postopoma povzroča aterosklerozo, bolezni srca in ožilja. Zadolžen je za transport holesterola iz jeter do celic. Če ga je v telesu preveč, lahko pride do kopičenja oblog v arterijah, kar povečuje tveganje za nastanek ateroskleroze in srčno-žilnih bolezni.

HDL

Imenovan tudi  “dober” holesterol, saj služi zaščitno in iz žil pomaga izpirati LDL “slab” holesterol nazaj v jetra, kjer se razgradi in kasneje izloči iz telesa.Zadolžen je za transport holesterola iz celic v jetra, kjer se ga pretvori v obliko, ki jo lahko organizem uporabi ali pa izloči iz telesa. Višje ravni znižujejo tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Skupni

Predstavlja skupno vrednost holesterola v krvi in je  vsota vaših ravni LDL in HDL.

Trigliceridi in povezava

So maščobe, ki skladiščijo neporabljene kalorije v maščobnih tkivih in organizmu. Telo jih proizvaja samo, vnašamo pa jih tudi s prehrano. Visoke ravni predstavljajo povečano tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni, še posebej če imamo istočasno povišan tudi LDL holestrol.

Kaj vpliva nanj

Na raven holesterola imajo največji vpliv naš življenjski slog, prehrana, stres, lahko pa tudi genetika.. Pomembno je ohranjati telesno, kot tudi mentalno ravnovesje skupaj z zdravim jedilnikom.

Prehrana in dodatki

Ključna je tako omejitev vnosa nasičenih in trans nasičenih maščob (rdečega mesa, mlečnih izdelkov, polnomastnega mleka, ocvrte hrane), ki jih nadomestimo z nenasičenimi (z rastlinskimi olji).

Slabe razvade, kot sta alkohol in kajenje opustimo, saj tveganje za srčne bolezni samo še povečujeta. Omejimo tudi vnos pijač z veliko sladkorja, enostavne ogljikove hidrate (npr. izdelke iz bele moke), uživamo pa več živil z vlakninami, zelenjave in sadja.

Življenjski slog in telesna aktivnost

Sedeče delo in omejeno gibanje prav tako močno vplivata na raven holesterola, saj se v trenutku, ko se usedemo, mišična aktivnost v nogah ustavi. Število porabljenih kalorij se zniža in po dveh urah sedenja dobri holesterol pade za 20%. Telesna vadba oz. aktivnost dokazano neposredno vplivata na nastanek trigliceridov, s povečanjem porabe energije pa jih dodatno še znižamo.

Genetika in dednost

Povišane vrednosti holesterola pa so lahko tudi posledica dednih (genetskih) bolezni; sladkorna bolezen tipa 2, premalo delujoča ščitnica ali mutacija receptorjev za LDL (družinska hiperholesterolemija).

Zdravila

Kadar se raven holesterola z življenjskimi spremembami ne zniža, se za zdravljenje uporabljajo zdravila, najpogostejše in najbolj preverjeno so  t.i. statini. Statini holesterol uravnavajo, jemati pa jih je treba doživljenjsko, saj motnje žal ne ozdravijo.

Če s statini ne dosežemo ustreznega znižanja, se dodatno predpisuje še zdravilo ezetimib, ki zavira prehajanje holesterola iz prehrane in iz prebavnega trakta v telo.

Živila, ki ga znižujejo

Premišljen in zdrav jedilnik je ključni dejavnik pri zniževanju holesterola in rezultate pokaže najhitreje.

Vlaknine

Vlaknine so kompleksni ogljikovi hidrati, ki jih človeško telo ne more prebaviti. Nahajajo se v živilih rastlinskega izvora. Obstajata dve vrsti vlaknin in sicer topne in netopne. Pripomorejo k znižanju ”slabega” LDL holesterola, so nasitne in pomagajo nadzorovati apetit, uravnavajo krvni sladkor in prispevajo k zdravi črevesni flori.

Topne vlaknine

Topne vlaknine se v vodi raztopijo in tako nastane gelu podobna snov. Ob stiku z vodo nabreknejo do večkratne prvotne prostornine. Telesu zagotavljajo občutek sitosti in podpirajo redno odvajanje blata. Dober vir topnih vlaknin so: ovsena kaša, fižol, grah, sadje (jabolka, hruške, slive, fige, nektarine, marelice) in zelenjava (korenje, fižol, grah, ohrovt).

Netopne vlaknine

Netopne vlaknine se v  vodi ne raztopijo in pospešijo pretok hrane skozi prebavni sistem. Vplivajo na absorpcijo žolčnih kislin in podpirajo redno odvajanje blata. Primerne so predvsem za ljudi, ki so redno zaprti ali neredno odvajajo blato. Dober vir netopnih vlaknin so polnovredne žitarice (otrobi, rjavi riž), oreščki, semena in zelenjava (brokoli, zelena, krompir), laneno seme.

Koliko vlaknin potrebujemo

Priporočen dnevni vnos je odvisen od spola, običajno pa se giblje med 21 in 38 grami.

Tabela 1: priporočen vnos vlaknin po spolu in letih za odrasle

Tabela 2: priporočen vnos vlaknin za otroke glede na starost

Vir: https://www.who.int/news/item/17-07-2023-who-updates-guidelines-on-fats-and-carbohydrates

Zdrave maščobe

Maščobne kisline so so ključna hranila, ki pripomorejo k boljši presnovi, nižji ravni holesterola in zmanjšujejo tveganje bolezni srca in ožilja. Zdrave maščobe so dobre maščobne kisline in so poglavitni sestavni del uravnovešenega jedilnika ter vodilo do zdrave diete. 

Razvrščamo jih med nenasičene maščobne kisline, mononenasičene kisline in polinenasičene maščobne kisline. 

Uživanje zdravih maščobnih kislin pripomore k vitalnosti in podpira celostno zdravje organizma. Dober vir zdravih maščob so olivno olje, avokado in oreščki.

Mononenasičene maščobe

So tip zdravih, dobrih maščob, ki so tekoče na sobni temperaturi a se strjujejo ob ohlajanju. Pomagajo pri ohranjanju zdrave ravni dobrega HDL holesterola in zniževanju slabega LDL holesterola, imajo protivnetne lastnosti ter pomagajo pri vzdrževanju normalne ravni sladkorja.

Znane so tudi kot omega-7 in omega-9 maščobe in se večinoma nahajajo v maščobah rastlinskega izvora. Najdemo jih v rastlinskem olju, orehih, semenih in avokadu.

Polinenasičene maščobe

Je drugi tip dobrih in zdravih maščob, bistvenih za vitalnost in zdravje telesa. Mednje spadajo omega-3 in omega-6 maščobne kisline.

Glavni vir omega-3 maščobnih kislin so predvsem mastne ribe (sardine, losos, skuša), chia semena, oreščki, morske alge ipd.,

Omega-6 maščobne kisline pa najdemo predvsem v rastlinskih oljih, soji, sončničnih semenih in koruznem olju. 

Omega-3 maščobne kisline

So maščobne kisline, ki so izrednega pomena za zdravje in delovanje organizma. Podpirajo možgansko delovanje, številne protivnetne procese, skrbijo za duševno ravnovesje, vzdržujejo zdrav vid in najbolj pomembno: zdravo srce, saj zvišujejo raven ”dobrega” HDL holesterola, preprečujejo nastajanje krvnih strdkov in znižujejo nivo trigliceridov in krvi pritisk

Vire Omega-3 maščobnih kislin ločimo glede na tip ALA (Alfa-linolenske kisline),  EPA  (Eikozapentanojske kisline) in DHA  (dokozaheksanojske kisline).

Med omega-3 bogata živila sodijo mastne ribe kot so losos, skuše in sardele.

ALA

Alfa-linolenske kisline ali ALA kisline, so bistvene omega-3 maščobne kisline, potrebne za normalno rast in delovanje organizma. Naše telo jih ne proizvaja samo in jih lahko vnesemo izključno s prehrano. Najdemo jih v lanenih semenih, lanenemu in repičnemu olju, chia semenih, orehih ipd.

Ker se ALA v telesu pretvarjajo tudi v maščobni kislini EPA in DHA, nosijo pomembno vlogo, saj so ravno te kisline znane po pozitivnemu vplivu na delovanje srca in možganov - sodelujejo namreč pri zniževanju krvnega tlaka in ravni triacilglicerola v krvi ter delujejo protivnetno.

EPA

EPA ali eikozapentaenojske kisline so kisline pretvorjene iz ALA kislin in kisline pridobljene s prehrano; njihov glavni vir so predvsem mastne morske ribe (losos, skuša, sled), ribje olje in pa tudi morske alge. Njihova prisotnost v organizmu doprinaša k normalnemu delovanju, protivnetnim procesom, dobrem počutju in mentalnemu ravnovesju.

DHA

DHA ali dokozaheksaenojske kisline so, tako kot EPA kisline, pridobljene s pretvorbo ALA kislin in zaužitjem v hrani. Vsebnost teh maščobnih kislin v organizmu igra ključno vlogo za normalen razvoj in delovanje možganov. So gradilna komponenta očesne mrežnice in pomagajo vzdrževati dober vid, podpirajo protivnetne procese in znižujejo možnost srčnih obolenj.

Rastlinski steroli in stanoli

Steroli in stanoli so poseben tip maščob, najdeni v rastlinskih oljih, oreščkih, semenih in žitih, v sadju in zelenjavi, stročnicah, polnozrnatih žitaricah, sojinih izdelkih ipd.

Naravno se sicer pojavljajo v manjših količinah, z nezadostno saturacijo za potrebe telesa, zato se jih danes industrijsko dodaja tudi številnim proizvodom.

Steroli in stanoli delujejo tako, da preprečujejo absorpcijo holesterola v črevesje in posledično zmanjšajo količino holesterola, ki vstopi v srčni obtok. Slednje povzroči nižjo raven “slabega” LDL holesterola. 

Antioksidanti

So pomembne zaščitne spojine, ki varujejo naše celice pred prostimi radikali in oksidativnim stresom tako, da jih nevtralizirajo in s tem preprečujejo številne bolezni in starostno degeneracijo celic. 

Antioksidanti prinašajo številne, zdravju koristne ugodnosti, saj podpirajo vsesplošno telesno zdravje, zmanjšujejo in preprečujejo škodljiva vnetja v telesu, možnost rakavih obolenj in zmanjšujejo tveganja za srčno-žilne bolezni.

Poznamo več tipov antioksidantov, katere zaužijemo s hrano. Najbolj omenjeni in znani so:

VITAMINI A, C in E

so naravno prisotni v sadju (pomaranče, limone, ananas ipd), zelenjavi (ohrovt, brokoli, zelje ipd.), oreščkih, semenih in oljih.

Flavonoidi

so antioksidanti rastlinskega izvora, najdemo jih v sadju in zelenjavi (jabolka, brusnice, maline, borovnice ipd.), čaju (zeleni čaj) in rdečemu vinu.

Polifenoli

antioksidanti najdeni v jagodičevju (češnje, jagode ipd.) , temni čokoladi in kavi.

Selen in cink

sta minerala, ki delujeta kot antioksidanta,  najdemo jih v oreščkih, semenih in polnozrnatih semenih.

Kakšna so tveganja pri visokih ravneh

Povišane ravni LDL holesterola predstavljajo dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. To je proces, kjer se odvečni holesterol odlaga v stene arterij, povzroča njihovo postopno zožitev ali končno zamašitev. Posledice so bolezni srca in ožilja, nekatere pa so tudi življenjsko nevarne.

Srčno-žilne bolezni

Visok LDL holestrol je eden izmed glavnih dejanikov tveganja za koronarno srčno bolezen, ki lahko privede do angine pektoris. Ta nastane, če so žile v srcu tako zožene, da postane prekrvavitev srčne mišice ob naporu nezadostna. Posledica so bolečine, sprva ob telesnih obremenitvah, pozneje pa lahko tudi v mirovanju. 

Kopičenje oblog lahko povzroči srčni infarkt, ki se lahko konča s trajnimi posledicami ali celo smrtjo. V tem primeru se žila v srcu zamaši, neprekrvavljeni del srčne mišice pa odmre. 

Periferna arterijska bolezen

Pri tej bolezni so arterije spodnjih okončin slabše prehodne ali se celo povsem zaprejo, kar povzroči značilne simptome, kot so bolečine, krči in težave pri hoji.

Možganska kap

Zamašitev žile v možganih povzroči možgansko kap, katere posledica je lahko trajna invalidnost ali celo smrt.

Zmanjšan pretok krvi

Visok holestrol lahko zmanjša pretok krvi po telesu in preskrbo organov in telesnih delov s kisikom. To lahko pripelje do zmanjšanega pretoka krvi v ledvicah in erektilne disfunkcije.

Gangrena

Posledica ateroskleroze je lahko tudi zamašitev žil, ki prehranjujejo roke, noge, črevo in podobno. Zaradi zamašene žile lahko tkivo odmre, kar imenujemo gangrena.

Zaključek

Pravilen in zdrav življenjski slog prinaša in odraža rezultate tako pri psihičnem, kot tudi telesnem počutju.

S pravilnimi prehranskimi odločitvami, telesno aktivnostjo in nadzorovano primerno telesno težo lahko sami storimo največji korak k uravnovešeni ravni holesterola v krvi.Pomembni so pravočasni obisk pri zdravniku in redna testiranja ravni holesterola v krvi. Testiranje lahko izvedete tudi preko diagnostičnih laboratorijev kot so: Medicare Plus, SYNLAB, Holmed.

Pogosta vprašanja

Ali sta povišan holesterol in krvni tlak povezana

Zaradi povišanega holesterola v arterijah nastajajo obloge. Žile so zato ožje in manj gladke kar omeji pretok krvi. Posledično se poveča tudi krvni tlak.

Kako pogosto ga je potrebno meriti

Testiranje je priporočeno opravljati na vsake 5 let oz. po nasvetu in napotitvi osebnega zdravnika.

Ali imajo lahko otroci povišan holesterol?

Otroci imajo lahko povišan holesterol, kar močno vpliva na njihovo rast in razvoj. Kasneje v življenju lahko zaradi tega nastanejo različna zdravstvena tveganja in težave.

Imam lahko povišano raven, čeprav nimam nobenih simptomov?

Možno je imeti povišan holesterola brez vidnih simptomov. Pogosto se imenujejo "tiha" bolezen, saj običajno ne povzroča specifičnih simptomov ali nelagodja v svojih zgodnjih fazah. 

Vsebino pregledal: Samo Stadler, dr. med., specialist urgentne medicine

Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte  s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku  niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.