Klopi – bolezni, ki jih prenašajo

Klopne bolezni so v Sloveniji vse prisotnejše, ugriz okuženega klopa pa lahko prinese zdravstvena tveganja, ki lahko za vedno spremenijo življenje. Najpogosteje in najbolj razširjene bolezni pri nas so kar tri: Lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza oz. skrajšano HGA. V nadaljevanju jih postavljamo pod drobnogled z željo, da povečamo stopnjo ozaveščenosti, preprečimo morebitne nove okužbe in vzpodbudimo načine zaščite.

POMEMBNO: Diagnozo lahko postavi samo zdravnik ob osebnem pregledu in po opravljenih ustreznih fizičnih in laboratorijskih testih. V primeru suma na simptome katere koli klopne bolezni, takoj obiščite svojega zdravnika.  

Kaj so klopi

So živali, velike od 1 - 30 mm, ki za svoje preživetje potrebujejo gostitelja. Prehranjujejo se s krvjo gostitelja, kar pomeni, da se za svoje preživetje pritrdijo na drug organizem kateremu odvzemajo energijo in/ali hranilne snovi. Ravno med tem procesom lahko na gostitelja prenesejo tudi različne okužbe.

Najpogostejše bolezni

Klopi predstavljajo resno nevarnost zdravju in lahko, ob nezdravljenih ali neprimerno zdravljenih okužbah, pustijo tudi trajne posledice, življenje ogrozijo ali ga celo vzamejo. Tri najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo v sloveniji in prinašajo nevarnosti zdravju so:

• klopna borelioza oz. Lymska borelioza
• klopni meningoencefalitis
• humana granulocitna anaplazmoza (HGA)

Klopna borelioza oz. Lymska borelioza

Je bolezen, ki jo lahko okužen klop ob ugrizu prenese na nas in ena izmed najbolj razširjenih bolezni, ki jo prenašajo. Povzroča jo skupina bakterij borelije oz. natančneje bakterija Borrelia burgdorferi, s katero je danes okužen že vsak drugi klop.

Splošni potek bolezni

Vstop bakterije Borrelia burgdorferi v krvni obtok ponavadi sproži značilne kožne spremembe. Lymska borelioza pa se ponavadi razvija v treh fazah:

V prvi fazi (3-32 dni po ugrizu okuženega klopa), najprej zaznamo rdečino okoli mesta ugriza klopa. Širi se počasi, na sredini bledi in tvori obliko obroča. Kožna sprememba se lahko pojavi kot individualna, lahko pa se jih pojavi več. 

Obroč po nekaj tednih izgine, kasneje pa se lahko, v drugi in tretji fazi, nepravilno zdravljena bolezen izrazi tudi kot prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

Diagnoza

Diagnoza borelioze se najpogosteje postavi po opravljenih zdravniških preiskavah ter laboratorijskih testih. Testi lahko vključujejo preiskave krvi. Diagnozo postavi zdravnik, po ustreznih pregledih.

Zdravljenje

Zdravljenje borelioze najpogosteje vključuje uporabo antibiotikov. Najprimernejši način za zdravljenje določi zdravnik oz. usposobljen zdravstveni strokovnjak, zdravljenje je lahko tudi simptomatsko.

POMEMBNO: Simptomi se lahko med posamezniki razlikujejo, ob sumu na simptome katerokoli klopne bolezni je nujno, da se takoj oglasite pri osebnem zdravniku s katerim se o tem primerno posvetujete.

Tabela Incidenčne stopnje

Število prijavljenih primerov lymske borelioze po starosti na 100.000 prebivalcev.
Slovenija, 1. 1. 2023 – 31. 12. 2023

Klopni meningoencefalitis

Je klopna bolezen, ki jo lahko okužen klop ob ugrizu prenese na nas, povzroča pa jo virus iz družine Flaviviridae. Gre za virusno bolezen, ki lahko prizadene centralni živčni sistem in povzroči resne zdravstvene težave. Izrazi se lahko v dveh fazah:

Splošni potek bolezni

Prva faza bolezni se lahko prične približno teden do 14 dni po vbodu oz. ugrizu in povzroči slabo počutje, ki se sčasoma izboljša. 

Druga faza se pojavi po izboljšanju in povzroči visoko telesno temperaturo, močan glavobol, slabost in bruhanje. V večini primerov zahteva hospitalizacijo, zdravi pa se simptomatsko. 

Meningoencefalitis lahko pusti trajne posledice kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve - odstotek bolnikov tudi umre.

Diagnoza

Diagnoza klopnega meningoencefalitisa se najpogosteje postavi po opravljenih zdravniških preiskavah in/ali laboratorijskih testih. Testi lahko vključujejo preiskave krvi. Diagnozo postavi zdravnik, po ustreznih pregledih.

Zdravljenje

Zdravljenje klopnega meningoencefalitisa običajno poteka simptomatsko, kar pomeni, da lajša nastale simptome, kot je povišana telesna temperatura in bolečina. Najprimernejši način za zdravljenje določi zdravnik oz. usposobljen zdravstveni strokovnjak.

Tabela Incidenčne stopnje

Število prijavljenih primerov Klopnega meningoencefalitisa po starosti na 100.000 prebivalcev. Slovenija, 1. 1. 2023 – 31. 12. 2023 

Humana granulocitna anaplazmoza (HGA)

Humana granulocitna anaplazmoza oz. krajše tudi HGA, ali včasih imenovana kot erlihioza, je tretja bolezen, ki jo okužen klop ob ugrizu lahko prenese na nas. 

Splošni potek bolezni

Gre za bakterijsko bolezen, ki jo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum, težave pa običajno nastopijo 7 do 10 dni po vbodu oz. ugrizu klopa, simptomi pa se lahko izrazijo kot vročina, glavobol, hude bolečine v mišicah in sklepih, ter mrzlica. 

V nekaterih primerih se lahko pojavijo tudi resnejši zapleti kot npr. pljučnica, odpoved srca, ledvic in nevrološke težave.

Diagnoza

Diagnoza HGA se običajno postavi po opravljenih zdravniških preiskavah in laboratorijskih testih oz. preiskavah krvi, ki pokažejo prisotnost bakterij Anaplasma v krvi. Diagnozo potrdi zdravnik, glede na rezultate.

Zdravljenje

Zdravljenje običajno vključuje uporabo antibiotikov, ki odpravljajo bakterijske okužbe. Zdravljenje je lahko tudi simptomatsko in lajša simptome kot so povišana telesna temperatura in bolečine oz. najprimernejši način za zdravljenje določi zdravnik oz. za to usposobljen zdravstveni strokovnjak.

Zakaj jih prenašajo?

Klopi prenašajo patogene mikroorganizme oz. bakterije predvsem zaradi načina, ki jim zagotavlja preživetje. To je parazitizem oz. zajedavstvo, ki predstavlja ekološki odnos med gostiteljem in parazitom, kjer slednji gostitelja napade oz. mu odvzema energijo in/ali hranilne snovi potrebne za lastno preživetje. Lastnosti, ki povečajo možnost okužb v tovrstnemu odnosu so: 

Prehranjevanje

Prehranjujejo se preko različnih gostiteljev kot so živali (zajci, ptice, psi in tudi ljudje) kar pomeni, da v svoji življenjski dobi zamenjajo veliko različnih gostiteljev. Različni gostitelji predstavljajo možnost tudi za različne okužbe klopa, saj lahko med njegovim hranjenjem vanj vstopijo različne bakterije. 

Dolga življenjska doba:

Klopi imajo dolgo življenjsko dobo, kar pomeni, da lahko nekatere bakterije prenaša že dlje časa, kar bakterijam omogoča čas, potreben za razmnoževanje in širjenje kar znotraj telesa klopa.

Kako se zaščititi

Z informiranostjo in ustreznim zavedanjem o resnosti bolezni lahko preprečimo možne ubode oz. ugrize klopov. S preventivnim ravnanjem in ustrezno zaščito sebe bomo napad klopa preprečili, s tem pa tudi morebitno okužbo, ki bi jo z ugrizom prenesel na nas.  

Splošno znani in priporočljivi ukrepi so:

Uporaba repelentov

Ob vsakem odhodu v naravo oz. na območja kot so gozdovi, travniki, parki ipd., se v pomladnih in poletnih mesecih svetuje uporaba ustreznih repelentov na vseh izpostavljenih delih kože in oblačilih, ki s svojimi lastnostmi klope odganjajo.
Odličen primer je lahko SEN Naravno pršilo, saj ni škodljivo, vsebuje naravne sestavine in je primerno tudi za otroke.

Ustrezna oblačila

Pomembno je, da izpostavljene dele telesa kot je gola koža ustrezno zaščitimo tudi z oblačili. Poskrbimo, da nosimo dolge rokave, dolge hlače in zaprte čevlje, še posebej če se odpravljamo v gozd, na travnata območja oz. območja kjer je pogostost klopov večja.
Nekateri repelenti odlično delujejo tudi v zaščiti oblačil, odličen primer je lahko tudi SEN Naravno pršilo, ki za seboj ne pušča madežev.

Redno preverjanje

Ob vsakem prihodu iz narave je pomembno, da redno pregledujemo in preverjamo svoja oblačila in telo. V primeru, da klopa odkrijete, ga takoj odstranite.
Svetovano je tudi prhanje oz. umivanje, ki lahko klopa, ki se še ni pritrdil, odstrani.

Cepljenje

Za klopni meningoencefalitis je na voljo tudi cepljenje, ki običajno sestoji iz treh odmerkov, tri in pet let po prvotnem cepljenju pa mu sledijo poživitveni odmerki.

Izogibanje določenih območij

Kljub ustrezni zaščiti je pomembno, da se izogibamo visoki travi in grmovjem, ki klopom predstavljajo idealno skrivališče v čakanju na novega gostitelja.

Zaščita hišnih ljubljenčkov oz. domačih živali

Omenjene bolezni lahko prizadenejo tudi živali, ki pa žal niso sposobne skrbeti za tovrstno zaščito, so pa kljub temu izpostavljene ugrizom klopov. Pomembno je, da pred morebitnimi ugrizi zaščitimo tudi ljubljenčke oz. hišne živali, zaščitimo njihovo zdravje ter preprečimo prenos klopov tudi iz živali na človeka.

Za zaščito obstajajo različni načini kot so ovratnice ali kapljice proti klopom.

Zaključek

Klopne bolezni predstavljajo resno grožnjo zdravju, vsako leto pa je okužb z njimi vse več. Pomembno je, da se zavedamo resnosti morebitnih bolezni, ki jih prenašajo paraziti, četudi zaradi svoje velikosti v nas ne vzbudijo strahu. Pomembno je, da sledimo splošnim priporočilom za ustrezno zaščito, se pred odhodom v naravo oz. ogrožena območja ustrezno zavarujemo ter se informiramo tudi o simptomih bolezni. 

Pri okužbi s tovrstnimi boleznimi igra čas ključno vlogo, zato je pomembno, da ostanemo pozorni - še posebej v pomladnih ter poletnih mesecih.

Pogosta vprašanja in odgovori

Kaj storiti, če me ubode klop?

V primeru ugriza oz. uboda klopa ga nemudoma odstranite in spremljajte morebitne spremembe na koži.

Ali so bolezni, ki jih prenašajo klopi res tako nevarne?

Vsaka klopna bolezen predstavlja grožnjo zdravju, med posamezniki pa se lahko stopnja nevarnosti razlikuje glede na posameznikovo obstoječe zdravstveno stanje, ozadje in predvsem starost okužbe. V primeru suma na katerekoli zgoraj naštete simptome se oglasite pri osebnemu zdravniku, ki vas bo pregledal in postavil ustrezno diagnozo ter po potrebi tudi zdravljenje.

Kaj če klopa ne vidim vendar opažam simptome?

Parazit se lahko po prehranjevanju loči od gostitelja zato je pomembno, da kljub temu takoj obiščete osebnega zdravnika, ki vas bo pregledal in seznanil o primernem zdravljenju, v kolikor diagnoza to zahteva.

Lahko bolezni kako preprečim?

Bolezni se lahko preprečijo z ustreznimi ukrepi oz. pravilnim ravnanjem. Nujno je, da se pred odhodom v naravo zaščitimo kot nam to svetujejo znana splošna priporočila, se redno pregledujemo ter ukrepe ponavljamo ob vsaki izpostavljenost.

Vsebino pregledal: Samo Stadler, dr. med., specialist urgentne medicine 

Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte  s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku  niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.