Kolagen - kaj je in kako koristi zdravju

Beseda kolagen izvira iz grške besede “kolla”, ki pomeni lepilo in namiguje na poglavitno funkcijo, ki jo kolagen v našem telesu opravlja. Je protein oz. beljakovina, ki služi kot veznik in podpornik številnih tkiv in notranjih organov, skrbi za njihovo ustrezno strukturo, elastičnost in trdnost ter hkrati zagotavlja njihovo dobro zdravje.

V človeškem telesu zaseda kar 25 - 35% celotnega deleža beljakovin, najpogosteje pa ga omenjamo, ko govorimo o izgledu kože, las, nohtov in sklepov v obliki prehranskih dopolnil. V našem telesu se proizvaja sam, a se njegova proizvodnja po 20. letu zniža, po 30. letu pa drastično pade.

O kolagenu je danes dosti govora, da pa bi se zanj (kot dodatek k prehrani), odločili pravilno pa je pomembno, da najprej razumemo kaj sploh je. Vabimo vas, da si preberete več v našem zapisu spodaj.

Kaj je kolagen?

Kolagen je beljakovina oz. protein, ki sestavlja večino vezivnega tkiva v telesu, prisotnega v koži, kosteh, mišicah, tetivah, ligamentih, hrustancu ipd. in je pomemben za ohranjanje strukture ter trdnosti omenjenih tkiv. S staranjem se njegova proizvodnja v telesu zmanjšuje, rezultat pa se lahko pokaže kot gube, povešena koža, oslabljeni sklepi, mišice ipd.

Kaj so proteini?

So makromolekule, sestavljene iz verig aminokislin med seboj povezane s peptidnimi vezmi in ena najpomembnejših skupin molekul v organizmu.

Katere proteine oz. beljakovine poznamo?

Proteini se med seboj razlikujejo po svoji strukturi in po funkciji, ki jo opravljajo.

Nekatere izmed glavnih vrst proteinov so:

Strukturni proteini
Encimi
Hormoni
Transportni proteini
Protitelesa
“Skladiščni” proteini

Nekatere lastnosti omenjenih vrst proteinov so:

Strukturni proteini

So proteini, ki tvorijo strukturo celic, tkiv in organov. Mednje sodijo kolagen, keratin (nahaja se v laseh in nohtih), tabulin in aktin (tvorita celični skelet).

Encimi

Omogočajo presnovo, sintezo biomolekul, razgradnjo hranil, prenos signalov ipd.

Hormoni

So signalne molekule, zadolžene za uravnavanje različnih telesnih funkcij npr. inzulin, glukagon in rastni hormon.

Transportni proteini

So proteini, ki po telesu in skozi celične membrane prenašajo molekule in ione. Primer sta hemoglobin (prenaša kisik v krvi), in albumin (prenaša snovi v krvni obtok).

Protitelesa

So proteini, ki so del imunskega sistema in skrbijo za prepoznavanje ter uničevanje potencialno škodljivih patogenov kot so bakterije in virusi.

Skladiščni proteini

So proteini, ki v telesu opravljajo funkcijo skladiščenja hranil kot so npr. železo in kalcij.

Zakaj so proteini pomembni?

Proteini oz. beljakovine nosijo številne in pomembne vloge pri večini bioloških procesov, ki omogočajo izvajanje funkcij, bistvene za življenje organizma.

Primeri vlog, ki jih proteini opravljajo pri bioloških procesih so:

Zagotavljajo strukturno podporo

Proteini zagotavljajo strukturno podporo celicam tkiv in organom. Mednje sodi kolagen, ki je tako ključni gradnik strukture kože, kosti, hrustanca in podobnih vezivnih tkiv.

Ključni so za presnovo hranil

V telesu delujejo kot biokatalizatorji in pospešujejo hitrost kemičnih reakcij, ključnih za presnovo, sintezo in tudi razgradnjo hranil.

Oskrbujejo s kisikom

Pomemben primer proteina je hemoglobin, ki iz pljuč v tkiva prenaša kisik ter ogljikov dioksid iz tkiv nazaj v pljuča.

Imunski sistem

Proteini služijo tudi kot protitelesa bakterijam, virusom in parazitom ter so pomemben del delovanja imunskega sistema.

Kako koristi zdravju

Kolagen je eden ključnih proteinov za ohranjanje funkcij številnih tkiv v telesu in neposredno vpliva na njihovo zdravje in stanje. To pomeni, da lahko znatno vpliva na našo fizično zmogljivost, imunski sistem, izgled kože, las in nohtov ter tudi na normalno delovanje celotnega organizma.

Ene izmed najpomembnejših funkcij kolagena v telesu so:

Podpora koži

Kolagen je pomemben del strukture kože, saj zagotavlja njeno elastičnost, ohranja mladosten videz, prispeva k hidraciji ter zmanjšuje pojav gub in povešene kože.

Zdravje sklepov

Kolagen je ključni sestavni del hrustanca, ki obdaja sklepe. Pomaga pri ohranjanju prožnosti, vzdržljivosti ter s tem preprečuje obrabo sklepov.

Trdnost kosti

Kolagen vpliva tudi na čvrstost in odpornost kosti saj je eden izmed ključnih gradnikov strukture kosti.

Zdravje las in nohtov

Kolagen sodeluje tudi pri tvorbi strukture las in nohtov, skrbi za ohranjanje njihovega zdravja, moči, elastičnosti in sijaja.

Podpora prebavi

Kolagen tvori strukturo črevesne stene in je pomemben faktor zdravja prebavnega sistema in prebavil. Pomaga tudi pri preprečevanju prebavnih težav kot je npr. sindrom razdražljivega črevesja.

Pospešuje celjenje ran

Kolagen je del procesa rasti novih celic zato lahko pospeši celjenje ran ter zmanjša vidnost novih brazgotin.

Ohranjanje mišične mase

Kolagen pripomore k ohranjanju in povečanju mišične mase kar posledično izboljšuje mišično funkcijo. Še posebej lahko pripomore starostnikom, ki se zaradi let soočajo z izgubo mišične mase in moči.

Sinteza v telesu

Kolagen je protein, ki nastaja v celicah, imenovanih fibroblasti.
Fibroblasti so prisotni v vezivnem tkivu in so vrsta celic, odgovornih za sintezo in vzdrževanje vezivnega tkiva ter s tem tudi proizvodnjo kolagena, elastina, fibronektina in podobnih proteinskih vlaken.

Faze sinteze

Kolagenska biosinteza oz. proces nastajanja kolagena je kompleksen proces v katerem sodelujejo tudi različni encimi in vitamini kot so vitamin C, baker in cink.

Kolagenska biosinteza poteka v sledečih fazah:

Transkripcija
Znotraj jedr celic fibroblastov se genetski zapis za kolagen prepiše v obliki molekularnega sporočila, imenovanega mRNA.
Translacija
Iz “prebranega” mRNA sporočila se v celični citoplazmi ustvarijo prve verige aminokislin, ki tvorijo prokolagen - predhodnik kolagena.
Posttranslacijske spremembe
Zaradi kemijskih reakcij (hidroksilacija* ali glikozilacija**) je prokolagen podvržen modifikacijam, ki povečajo stabilnost kolagenskih vlaken in prispevajo k trdnim kolagenskimi strukturam v telesu.
Agregacija oz. združitev
Po modifikacijah je prokolagen dokončno oblikovan, v fazi agregacije pa se med seboj združi več verig, ki skupaj tvorijo kolagenska vlakna. Ta proces je ključen za prožnost in moč kolagenskih struktur.
Sekrecija oz. izločanje
Kolagen se iz celic izloči in razporedi v strukture glede na vrsto tkiva, kjer je proizveden in funkcije, katero opravlja.

Hidroksilacija* kemijska reakcija, ki lahko spremeni lastnosti molekul in vpliva na njihove lastnosti (reaktivnost, topnost, stabilnost ipd.).

Glikozilacija** kemijski proces pri katerem se sladkorne skupine (glukoza ali galaktoza) vežejo z drugimi molekulami kot so beljakovine, lipidi ipd.

Vplivi na sintezo

Na proizvodnjo kolagena v celicah lahko vpliva več različnih dejavnikov vključno s prehrano, genetiko in ravnovesjem hormonov, najpomembnejša pa sta naša starost in izpostavljenost UV sevanjem oz. fotostaranje.

Starost

Aktivnost fibroblastov - celic, odgovornih za sintezo kolagena, se lahko z leti zmanjša. Zmanjšana proizvodnja se pokaže kot staranje kože, oslabelost mišic, sklepov, krhkejše kosti ipd.
Posttranslacijske modifikacije kolagena se lahko spremenijo in vplivajo na strukturo proizvedenega kolagena, ki zato izgubi kvaliteto prožnosti in stabilnosti.
Zaradi zmanjšane aktivnosti fibroblastov nastane neravnovesje med sintezo in razgradnjo kolagena pri katerem lahko prevlada razgradnja celic in povzroči izgubo kolagenskih vlaken v tkivih.

Graf prikazuje proizvodnjo kolagena v telesu, ki se proti 20.letu naše starosti postopoma viša, proti 30-letu začne počasi upadati, v poznejšem življenjskem obdobju pa drastično pade.

Fotostaranje (UV poškodbe)

Ultravijolično sevanje pospešuje razgradnjo kolagena v telesu in je eno izmed glavnih vzrokov za izgubo kolagena in posledično tudi staranja kože.

UV žarki spodbujajo aktivnost encimov, ki sprožijo razgradnjo kolagenskih vlaken, kar pa lahko vodi do zmanjšanja gostote in trdnosti kolagena. Rezultat se pokaže kot staranje kože oz. izguba elastičnosti (gube, povešena koža) ipd.
UV žarki lahko spodbudijo tudi nastanek prostih radikalov v koži, ki poškodujejo kolagenska vlakna zaradi česa slednji izgubijo na kvaliteti svoje prožnosti.
UV žarki lahko neposredno poškodujejo fibroblaste, kar pomeni zmanjšano sposobnost za tvorbo novega kolagena.

Različne vrste kolagena in njihove funkcije

Vrst kolagena je več, saj se v različnih tkivih in zaradi različnih kemijskih reakcij pri njegovi tvorbi, tvorijo različnih tipi. Tako se različni tipi kolagena med seboj razlikujejo predvsem po specifični funkciji, ki jo opravljajo ter lokaciji v telesu.

Nekatere najbolj poglavitne vrste kolagena so:

Kolagen tipa I

Je najbolj razširjen tip kolagena v našem telesu in sestavlja večino kolagena v koži, kosteh, tetivah, ligamentih in drugi vezivnih tkivih. Je ključen za prožnost, trdnost in strukturo omenjenih tkiv.

Kolagen tipa II

Nahaja se predvsem v hrustancu saj tvori njegovo osnovno strukturo. Pomaga pri vzdrževanju zdravih sklepov, je bistven za prožnost in odpornost hrustanca ter preprečuje obrabo sklepov.

Kolagen tipa III

Nahaja se v koži, krvnih žilah in notranjih organih kot so pljuča in jetra. Pomemben je predvsem za strukturo sten krvnih žil in podporo notranjim organom.

Kolagen tipa IV

Tvori del membran, ki ločujejo plasti celic ter podpira tkiva kot so mišična vlakna in žilne stene. Je ključni tip kolagena za strukturo in delovanje omenjenih membran.

Kolagen tipa V

Nahaja se v tkivu kot so kosti, lasišče in tudi v očeh. Je pomemben za strukturo omenjenih tkiv in njihovem delovanju.

Pogosta vprašanja in odgovori

Zakaj je pomemben za naše telo?

Kolagen je protein, ki v telesu služi kot gradnik strukturnih komponent kože, las, nohtov, sklepov, vezi ter kosti.

Zakaj kolagen delimo na več različnih tipov?

Kolagen med seboj delimo glede na njihovo funkcijo ter lokacijo njihove funkcije v telesu. Glede na slednje, jih naprej razvrščamo pod različne tipe kolagena.

Kako kolagen vpliva na naše zdravje?

Kolagen je gradnik različnih struktur tkiv, vezi in kosti in je pomemben za ohranjanje njihove elastičnosti, trdnosti in tudi zdravja.

Zakaj proizvodnja kolagena v telesu, z leti upade?

Na proizvodnjo kolagena v telesu vpliva veliko dejavnikov najbolj vplivni pa sta staranje in fotostaranje.

Zaključek

Kolagen je eden izmed najpomembnejših gradnikov kosti, vezi in tkiv v našem telesu, skrbi za njihovo dobro funkcijo in zagotavlja tudi njihovo optimalno nadaljnjo delovanje. Njegova proizvodnja se z leti prične manjšati, zato se številni odločajo tudi za dodaten vnos preko prehranskih dodatkov, ki uporabnikom prinašajo številne koristi tako za zdravje, kot tudi za zunanji izgled.
Na voljo je v številnih oblikah, primeren pa je za širok spekter uporabnikov v kateremkoli odraslem življenjskem obdobju.
Da bi se lažje odločili za vrsto kolagena, ki bi nam najbolj ustrezala, je pomembno, da se o samem izvoru, nastanku in delovanju kolagena prej spoznamo in informiramo. S prebrano vsebino lahko zgradimo temelje znanja, kar nam bo olajšalo odločitev pri izboru pravega prehranskega dopolnila.

Vsebino pregledal: Samo Stadler, dr. med., specialist urgentne medicine

Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.