Probiotiki ali prebiotiki – kakšna je razlika med njimi

Probiotiki in prebiotiki sta dve različni komponenti, poglavitni za naše zdravje in dobro počutje, ki pa ju druži simbiotični odnos in okolje v katerem delujeta. Za uspešno delovanje sta tako odvisna drug od drugega, za razumevanje in prepoznavo razlike med njimi pa je pomembno, da se seznamimo tudi z njihovimi lastnostmi in vlogo v črevesju ter si s tem olajšamo tudi nakup probiotičnih oz. prebiotičnih dodatkov. 

Uživanje mikrobioloških kultur in njihovih hranil hkrati je tako poglaviten način za dosego zdravega črevesja in uravnotežene prebave, v nadaljevanju pa si lahko preberete zakaj je temu tako in kako.

Vabljeni k branju!

Kaj so probiotiki in kaj prebiotiki?

Probiotiki so živi mikroorganizmi v našem črevesju, ki ohranjajo in/ali obnavljajo zdravo mikrofloro oz. črevesno okolje, ki sestoji tako iz slabih kot koristnih bakterij.

Prebiotiki so neprebavljive snovi oz. vlaknine, ki jih naše telo ne prebavi in v našem črevesju postanejo vir hranil za probiotike oz. koristne bakterije.

Definicija in vrste probiotikov

So živi mikroorganizmi oz. bakterije in kvasovke, ki jim pravimo tudi “koristne” bakterije. Naseljujejo naše črevesje in s svojim delovanjem izpodrivajo patogene oz. škodljive bakterije ter s tem skrbijo za pravilno ravnovesje mikroorganizmov v črevesju in zdravje našega prebavnega sistema.

Razvrščamo jih glede na rod, vrsto in sev, najbolj poglavitni rodovi za zdravje našega črevesja pa so:

• Lactobacillus

• Bifidobacterium
• Saccharomyces

Vsak rod vsebuje tudi različne seve, kateri nosijo tudi specifične lastnosti in koristi za naš prebavni sistem. 

Lactobacillus

Je rod mlečnokislinskih bakterij, ki nosi pomembno vlogo pri sestavi, ohranjanju in uravnavanju črevesne mikroflore. Ustvarja primerno kislo pH okolje, ugodno za rast preostalih koristnih mikroorganizmov in preprečuje razrast patogenih bakterij. Pripomore k vsesplošnemu zdravju prebavil, preprečevanju diareje in podpori imunskega sistema.

Najpomembnejši sevi rodu Lactobacillus so:

• Lactobacillus rhamnosus 
• Lactobacillus acidophilus
• Lactobacillus casei
• Lactobacillus plantarum

Bifidobacterium

Je rod mlečnokislinskih bakterij, odgovornih za prebavo hrane, absorpcijo hranil, proizvodnjo vitaminov in podporo imunskemu sistemu. Je eden ključnih rodov za ohranjanje zdrave in uravnovešene črevesne mikroflore.

Pomembni sevi oz. podvrste rodu Bifidobacterium so:

• Bifidobacterium bifidum Bb-12
• Bifidobacterium longum
• Bifidobacterium animalis subsp. lactis

Saccharomyces

Je rod kvasovk*, katere v črevesju prisostvujejo pri ohranjanju ravnovesja med različnimi mikroorganizmi in so pomembne za preprečevanje razrasta škodljivih bakterij in gliv.

*Kvasovke so enocelični mikroorganizmi gliv in so prisotne v okoljih kot so tla, rastline, na površinah plodov ter v prebavnih sistemih živali in ljudi.

Rod kvasovk Saccharomyces vključuje več vrst sevov oz. podvrst:

• Saccharomyces cerevisiae
• Saccharomyces boulardii
• Kluyveromyces lactis

Definicija in vrste prebiotikov

Prebiotiki so naravne snovi oz. prehranske vlaknine, ki jih naše telo ne more prebaviti in jih šele v debelem črevesu fermentirajo probiotiki oz. koristne bakterije. Nosijo pomembno vlogo, saj zaradi svoje hranilne vrednosti v črevesju spodbujajo rast probiotikov oz. koristnih bakterij ter s tem podpirajo njihovo delovanje in prispevajo k uravnovešeni mikroflori.

Obstaja več vrst prebiotikov oz. hranilnih prehranskih vlaknin, med njimi pa so najpogostejši:

Inulin 

Inulin velja za enega najbolj raziskanih in učinkovitih prebiotikov in je polisaharid* oz. naravna prehranska vlaknina, sestavljena iz večih monosaharidnih enot oz. enostavnih sladkorjev. Telo ga ne zmore prebaviti, zato po prebavnem sistemu potuje v celoti in služi kot hrana probiotikom oz. koristnim bakterijam v črevesju.

V prehrani lahko njegove vire najdemo v živilih, kot so:

• Korenina cikorije
  je odličen in najpogostejši vir vlaknine Inulin.
  
• Česen
  je odličen vir vlaknine Inulin.
  
• Čebula
  vsebuje velike količine Inulina oz. velja za močan vir prebiotika.
  
• Šparglji
  veljajo za odličen vir Inulina, ki hkrati vsebuje še veliko vitaminov in mineralov.
  
• Banane
  Vsebujejo visoke ravni Inulina.

Polisaharid* je kompleksna molekula sestavljena iz večih monosaharidnih enot oz. enostavnih sladkorjev. Polisaharidi nosijo pomembno vlogo v energijskem metabolizmu.

Fruktooligosaharidi

So verige fruktoznih mulekov, ki jih telo ne zmore prebaviti zato jih v debelem črevesju fermentirajo  “koristne” bakterije. Veljajo za odličen prebiotik oz. hranilo mikroorganizmom, saj spodbujajo njihovo rast in aktivnost, še posebej pa so znani po tem, da fermentirajo hitro. 

V prehrani lahko njegove vire najdemo v živilih, kot so:

• Česen
  Vsebuje visoke koncentracije Fruktooligosaharidov.
  
• Čebula
  Tudi čebula je znana po tem, da je odličen prebiotik.
  
• Šparglji
  So še en odličen naravni vir Fruktooligosaharidov, hkrati pa vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov.
  
• Artičoke
  Veljajo za bogat vir, prinašajo pa še druge prehranske koristi, saj vsebujejo veliko antioksidantov.
  
• Banane
  Banane, še posebej nezrele, veljajo za odličen vir Fruktooligosaharidov

Galaktooligosaharidi 

So verige galaktoznih molekul sestavljenih iz monosaharidov, oz.vrsta sladkorja, prisotna v številnih prehranskih virih. Delujejo kot prebiotiki in so prav tako neprebavljive vlaknine, ki zaradi svoje sposobnosti fermentacije v črevesju spodbujajo rast “koristnih” bakterij oz. probiotikov in s tem pomagajo pri vzdrževanju zdrave mikroflore.

V prehrani lahko njegove vire najdemo v živilih, kot so:

• Mleko
• Proizvodi iz sirotke
• Mlečna formula
  (Nekateri pripravki vsebujejo Galaktooligosaharide, ravno zaradi njihovih koristi za prebavo)

Oligofruktoza 

Je kratka veriga fruktoznih molekul s podobnimi lastnostmi kot jih nosijo Fruktooligosaharidi in je prav tako neprebavljiva prehranska vlaknina, ki spodbuja rast in aktivnost koristnih bakterij v črevesju.

V prehrani lahko njegove vire najdemo v živilih, kot so:

• Česen
• Čebula 
• Korenina cikorije
  

Pektin

Pektin je kompleksen polisaharid* in topna, neprebavljiva vlaknina, zaradi čegar deluje tudi kot prehranska vlaknina oz. kot prebiotik, saj se v črevesju ne razgradi in probiotikom služi kot hrana.

V prehrani lahko njegove vire najdemo predvsem v rastlinskih živilih, kot so:

• V sadju
  jabolka, borovnice, maline, limone
  
• V zelenjavi
  korenje, krompir, grah

Polisaharid* je kompleksna molekula sestavljena iz večih monosaharidnih enot oz. enostavnih sladkorjev. Polisaharidi nosijo pomembno vlogo v energijskem metabolizmu.

Kako delujejo

Mikrobiološke kulture oz. mikroorganizmi in prehranske vlaknine se razlikujejo predvsem po svoji funkciji, ki jo opravljajo, le njihova koherentnost pa zagotavlja celotno zdravje našega organizma.

Probiotiki

Za izboljšano delovanje probiotikov je pogoj, da jih najprej zaužijemo. To lahko storimo z uporabo prehranskih dopolnil ali preko prehranskih virov in jim omogočimo vstop v naše črevesje, ki je tudi cilj in edino optimalno okolje za njihovo rast in delovanje.
V našem črevesju lahko prebiotiki oz. koristne bakterije zasedejo svojo mesto in opravljajo našemu zdravju koristne funkcije, ki so:

Odvzem prostora patogenim bakterijam

Probiotiki s svojim naseljevanjem v črevesju odvzemajo hranila in prostor patogenim oz. škodljivim bakterijam ter s tem zavirajo njihovo rast. To pomeni, da vzdržujejo uravnovešeno mikrofloro črevesja.

Proizvodnja antimikrobnih snovi

Nekateri mikroorganizmi oz. probiotiki proizvajajo tudi antimikrobne snovi, ki zavirajo rast patogenih bakterij.

Spodbujanje imunskega sistema

Mikroorganizmi oz. biološke kulture skrbijo tudi za aktivacijo imunskih celic, kar pomaga pri izboljšanju in krepitvi imunskega odziva ter sistema.

Fermentacija vlaknin

Zmožni so fermentacije oz. predelave neprebavljivih prehranskih vlaknin, ki jim predstavlja tudi vir prehrane in omogoča njihov razvoj.

Izboljšanje absorpcije hranil

Z zagotavljanjem ugodne in zdrave črevesne mikroflore vplivajo tudi na pospešeno in izboljšano absorpcijo mineralov kot so kalcij, magnezij in železo.

Zmanjšujejo vnetja

Z vzdrževanjem črevesne flore lahko pripomorejo  tudi na zmanjšanje črevesnih vnetij, povezanih s kroničnimi boleznimi kot je npr. sindrom razdražljivega črevesja.

Izboljšajo prebavo

Zaradi svojega delovanja vplivajo na uravnovešeno črevesno mikrofloro, katera se odrazi tudi s splošnim zdravjem prebavnega sistema in doprinese k pravilni in uravnoteženi prebavi. 

Prebiotiki

V telo jih najprej vnesemo skozi prehrano oz. preko naravnih virov ali z uporabo prehranskih dopolnil in so v našem črevesju temeljni pogoj za dobro delovanje probiotikov, uravnovešeno črevesno mikrofloro in pravilno prebavo. Njihove poglavitne funkcije so:

Hranjenje koristnih bakterij

Naše črevesje dosežejo kot neprebavljene vlaknine, ki jih lahko predelajo oz. fermentirajo samo mikroorganizmi kot so probiotiki. S tem postanejo glavni vir njihove prehrane in jim omogočijo nadaljnjo rast in izboljšano funkcijo.

Proizvodnja kratkoverižnih maščobnih kislin

Predelava neprebavljivih vlaknin oz. fermentacija proizvaja tudi maščobne kisline, ki našemu zdravju prinašajo številne koristi. Te kisline so:

• butirat
• propionat
• acetat

Skrbijo za zdravje črevesne sluznice, zmanjšujejo vnetja v črevesju in zavirajo rast rakavih celic.

Povečanje absorpcije mineralov: 

Vplivajo tudi na absorpcijo pomembnih mineralov (kalcij, magnezij), ki so nujno potrebni in koristni tudi za zdravje kosti.

Vpliv na mikrofloro

S spodbujanjem rasti koristnih bakterij neposredno vplivajo na njihovo izboljšano aktivnost, katere zdravju koristna posledica je tudi zmanjšana rast patogenih bakterij in vzdrževana črevesna mikroflora.

Vpliv na imunski sistem

Z uravnovešeno črevesno mikrofloro se izboljša tudi delovanje in odpornost imunskega sistema, ki se lažje obrani pred okužbami.

Uravnotežena prebava

S prisotnostjo v črevesju poskrbijo za redno prehrano probiotikov, doprinesejo k uravnavanju črevesne mikroflore ter s tem vplivajo na prebavo in zmanjšajo možnost zaprtja.

Kaj so simbiotiki

Poleg probiotičnih kultur in njihovih hranil pa poznamo še eno obliko uživanja mikroorganizmov in vlaknin, ki jim imenujemo simbiotiki.

Simbiotiki predstavljajo kombinacijo združenih probiotikov in prebiotikov t.j. koristnih bakterij in hranilnih snovi in so odlična rešitev za zagotovitev optimalnega delovanja probiotikov in uravnovešenosti črevesne mikroflore.

Ime “simbiotik” se sestavljeno iz besede “simbioza”, ki pomeni sožitje in “probiotik” in poudarja njuno medsebojno odvisnost in sodelovanje.

Kako delujejo?

Simbiotiki delujejo z združeno učinkovitostjo lastnosti probiotikov in prebiotikov in lahko predstavljajo večjo uspešnost pri izvajanju svojih funkcij, saj drug drugemu zagotavljajo vse pogoje za nemoteno kolonizacijo v črevesju. S svojo simbiozo poskrbijo za: 

Olajšana pot do črevesja

Z zaužitjem simbiotikov - torej probiotikov in prebiotikov hkrati, povečamo možnost za preživetje probiotikov, saj jih prebiotiki pomagajo zaščititi na poti do debelega črevesja - najbolj pred želodčno kislino.

Uspešnejša kolonizacija

Prebiotiki zagotavljajo takojšnja nujna hranila za probiotike, ki jih bodo ob prihodu v črevesje ti potrebovali za uspešnejšo naselitev oz. kolonizacijo.

Povečan učinek

Zaradi zagotavljanja hranil lahko prebiotiki zagotovijo preživetje probiotikov na poti skozi prebavni sistem povečajo njihovo učinkovitost in posledično tudi koristi za našo prebavo.

Povečana prednost

Povečajo tudi probiotično možnost za zasedanje mest v črevesju in izpodrivanje patogenih bakterij.

Zaključek

Probiotične kulture in njihova hranila predstavljajo enega najpomembnejših faktorjev za ohranjanje črevesnega zdravja in prebave, zato je poglavitno, da smo z njihovo funkcijo in delovanjem seznanjeni, med njimi razlikujemo in tudi lažje presodimo katere kulture dodati v svojo prehrano. Hkrati je nujno, da se zavedamo tudi težnje uravnotežene prehrane, ki predstavlja naravni vir probiotikov in/ali prebiotikov in svoj jedilnik sestavimo v razmerju, ki bo zagotovil vnos obeh.
Posamezniki, ki se soočajo s prehranskimi omejitvami, bodisi zaradi zdravstvenih stanj ali prepričanj, imajo na voljo številna prehranska dopolnila, katera jim lahko nujen vnos probiotičnih in prebiotičnih kultur zagotovijo kljub omejitvam. 

POMEMBNO:

Pred uporabo prehranskih dodatkov se o tem posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali prehranskim svetovalcem, saj se splošno delovanje probiotikov, prebiotikov ali simbiotikov in njihovih učinkov lahko med posamezniki razlikuje in je lahko pogojeno z obstoječim zdravstvenim stanjem.

Vsebino pregledal: Samo Stadler, dr. med., specialist urgentne medicine 

Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte  s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku  niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.