Probiotiki – kaj so in zakaj so nujni za zdravje

Naše zdravje se začne v črevesju saj je kar 70% moči našega imunskega sistema odvisne od stanja in ravnovesja črevesne flore, za katero pa so v znatnem obsegu odgovorni ravno probiotiki.
Ti mikroorganizmi oz. bakterije so s svojim delovanjem zadolžene za pravilno delovanje našega prebavnega sistema, urejene prebave, počutja in celo imunskega odziva, katerih stanje pa je hkrati tudi povratni pokazatelj ravnovesja črevesnih kultur.
Na dobro ravnovesje lahko vpliva več dejavnikov, znano pa je, da ga lahko podpremo s pravilno prehrano in tudi s prehranskimi dopolnili.

V tokratnem zapisu smo za vas raziskali pomen probiotičnih kultur - zakaj so tako bistvene in kaj njihovo prominentnost utrjuje, vi pa si lahko s pridobljenim znanjem zagotovite najučinkovitejšo izbiro probiotikov zase.

Kaj so probiotiki

So živi mikroorganizmi, najpogosteje bakterije ali kvasovke, ki pomagajo v črevesju ohraniti ali obnoviti zdravo ravnovesje mikroorganizmov. S svojim delovanjem vplivajo na zdravje črevesja, stanje imunskega sistema in vsesplošnega dobrega počutja. 

Kako delujejo

So nujen element za zdravo črevesje, saj s svojimi lastnostmi delovanja prinašajo številne koristi. Delujejo tako, da obnovijo in pomagajo vzdrževati zdravo ravnovesje mikroorganizmov, izboljšajo prebavo, krepijo imunski sistem ter preprečujejo in zdravijo okužbe.

Izključujejo patogene

Zasedejo mesto na črevesni sluznici ter s tem preprečijo patogenim bakterijam, da bi se pritrdile in kolonizirale. “Odvzamejo” in porabijo hranila, ki bi jih sicer porabile patogene bakterije ter s tem zmanjšajo možnost njihovega razraščanja.

Izločajo protimikrobne snovi

Nekatere probiotične bakterije proizvajajo bakteriocine*, ki uničujejo ali zavirajo rast patogenih oz. zdravju škodljivih bakterij, probiotiki kot so Lactobacillus pa proizvajajo mlečno kislino, ki v črevesju znižuje pH in s tem ustvarja neugodno okolje za patogene.

Bakteriocini so proizvod bakterij oz. protimikrobne ali beljakovinske snovi, ki nosijo sposobnost zaviranja rasti ali uničevanja drugih bakterij. So del naravnega načina preživetja bakterij, ki predstavlja tekmovanje za vire in prostor.

Krepijo črevesno pregrado

Probiotiki spodbujajo črevesne celice k proizvodnji sluzi, katera krepi zaščitno plast črevesne stene.

Izboljšajo imunski odziv

Lahko spodbudijo proizvodnjo protiteles in aktivirajo imunske celice k povečanju svojega odziva proti patogenom oz. škodljivimi celicam ter s tem izboljšajo imunsko odzivnost in odpornost.

Spodbujajo sintezo

Znani so po svoji sposobnosti fermentiranja, s katero fermentirajo tudi vlakna v črevesju ter s tem proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, pomembne za prehrano črevesnih celic, zmanjšanje vnetij in vzdrževanje uravnovešene črevesne flore.
Nekatere probiotične skupine so sposobne tudi sinteze vitaminov, kot so vitamin K in nekateri vitamini B.

Odpravljajo disbiozo

Spodbujajo rast in delovanje koristnih bakterij ter s tem ohranjajo zdravo in uravnoteženo črevesno floro in odpravljajo disbiozo* oz. neravnovesje. S svojim “bojem” za vire in okolje, izločanjem protimikrobnih snovi, zavirajo tudi rast patogenih oz. škodljivih bakterij.

Disbioza* je neravnovesje mikroorganizmov v črevesni mikroflori, kar pomeni, da škodljivi mikroorganizmi (bakterije, glive, virusi in/ali paraziti), naseljujejo naše črevesje v prekomerni količini ali pa je prisotnost koristnih mikroorganizmov, ki floro vzdržujejo zdravo, premalo).

Kaj je mikroflora oz. mikrobiota

Mikroflora oz. mikrobni ekosistem, mikrobiota in v našem primeru pogovorno tudi črevesna flora, je skupek mikroorganizmov, ki naseljujejo črevesno okolje. To okolje vsebuje bakterije, viruse in glive, ki s svojim delovanjem vplivajo na prebavo, prebavni in imunski sistem, splošno zdravje in tudi počutje.

Koristi za zdravje

Probiotiki so nepogrešljiv faktor zdravja črevesja, ki v našem organizmu predstavlja temelj tako dobrega počutja kot tudi celostnega zdravja. S svojimi lastnostmi in ugodnim vplivom na črevesje, prinašajo številne koristi, ki telo pri optimalnemu delovanju podpira in hkrati tudi brani.

Nekatere poglavitne in tudi nepogrešljive koristi, ki jih prinašajo našemu zdravju so:

Izboljšana prebava

Ena glavnih koristi probiotičnega delovanja je uravnavanje prebave, saj pomagajo pri razgradnji hrane in absorpciji pomembnih hranil, kar vodi do boljše prebave in k zmanjšanju prebavnih težav kot so napenjanje in zaprtje.
Nekateri probiotiki (Saccharomyces boulardii) so učinkoviti tudi pri zdravljenju in preprečevanju diareje. 

Imunska odpornost

Spodbudijo proizvodnjo protiteles in aktivirajo imunske celice k obrambnemu delovanju, kar pomeni dober imunski odziv in povečano imunsko odpornost.

Zdravje črevesja

Uravnavajo črevesno floro oz. harmonično ravnovesje med bakterijami, kar predstavlja predvsem preprečevanje čezmerne razrasti škodljivih bakterij. Krepijo črevesno pregrado in preprečujejo vstop škodljivih snovi v krvni obtok in s tem pozitivno vplivajo na delovanje preostalih organov telesa. 

Za zdravje črevesja je tako prvi in skoraj edini pogoj pravilno vzpostavljena in dobro vzdrževana črevesna flora, zato je dodajanje probiotikov v našo prehrano nujnega pomena.

Zmanjšanje vnetij

Zaradi svojega delovanja lahko probiotiki zmanjšajo tudi vnetja v črevesju in prispevajo k obvladovanju kroničnih črevesnih vnetnih stanj.

Zdravje kože

Z zmanjšanjem vnetij v telesu in uravnavanjem imunskega odziva lahko probiotiki pomagajo tudi pri zdravljenju kožnih težav kot so akne, ekcemi, rosacea ipd.

Duševno zdravje

Nekatere raziskave kažejo na povezave črevesja med možgani, zato lahko delovanje probiotikov ugodno vpliva tudi na razpoloženje in pripomore k zmanjšanju simptomov anksioznosti, depresije in stresa.

Telesna teža

Vplivajo na presnovo maščob in absorpcijo hranil, zato lahko vplivajo tudi na uravnavanje telesne teže in na ravni krvnega sladkorja oz. občutljivosti na inzulin.

Preprečevanje in zdravljenje okužb

Z izločanjem protimikrobnih snovi kot so bakteriocini, probiotiki zavirajo rast škodljivih bakterij oz. patogenov. Nekatere vrste probiotikov (Lactobacillus), pa lahko zaradi svojih lastnosti pomagajo tudi pri preprečevanju okužb sečil.

Vrste in sevi

Probiotike razvrščamo glede na rod, vrsto in sev*, med najbolj glavne rodove pa spadajo:

• Lactobacillus - mlečnokislinske bakterije
• Bifidobacterium - mlečnokislinske bakterije
• Saccharomyces  - kvasovke

*Sev mikrobioloških kultur je določena vrsta ali podvrsta mikroorganizmov, ki so bili kultivirani ločeno in namensko, zaradi edinstvenih koristi in lastnosti zdravju.

Lactobacillus

Je rod mlečnokislinskih bakterij, ki je naravno prisoten v našem črevesju in eden najbolj preučevanih ter uporabljenih probiotikov zaradi zmogljivosti izboljšanja zdravja prebavil in splošnega zdravja.
Lactobacillus rod nosi pomembno vlogo pri sestavi in ohranjanju ravnovesja črevesne flore in kislega pH okolja, ki je ugodno za rast preostalih koristnih mikroorganizmov. Preprečuje tudi razrast škodljivih bakterij in zaradi tega prinaša koristi za splošno zdravje prebavnega sistema. 

Lactobacillus rhamnosus

Pripomore k vsesplošnemu zdravju prebavil, preprečevanju diareje in podpori imunskega sistema.

Lactobacillus acidophilus

Se uporablja za krepitev imunskega sistema, izboljšanje zdravja prebavil in kot pomoč pri prebavi laktoze.

Lactobacillus casei

Sev, znan po tem, da podpira zdravje prebavnega sistema in deluje zaščitno pred patogenim bakterijam.

Lactobacillus plantarum

Pripomore k zmanjšanju simptomov sindroma razdražljivega črevesja (IBS) in podpiranju črevesne mikroflore.

IBS* akronim za: Irritable bowel syndrome oz. v prevodu: sindrom razdraženega črevesja.

*Sev mikrobioloških kultur je določena vrsta ali podvrsta mikroorganizmov, ki so bili kultivirani ločeno in namensko, zaradi edinstvenih koristi in lastnosti zdravju.

Bifidobacterium

Tudi ta rod spada v skupino mlečnokislinskih bakterij in velja za enega glavnih probiotičnih rodu. Bakterije Bifidobacterium so naravno prisotne v črevesju in so ključne za ohranjanje črevesne flore ter pomembne za prebavo hrane, absorpcijo hranil, proizvodnjo vitaminov in podporo imunskemu sistemu.

Pomembni sevi rodu Bifidobacterium so:

Bifidobacterium bifidum Bb-12

Se uporablja za podporo splošnemu zdravju prebavil in krepitev imunskega sistema.

Bifidobacterium longum

Podpira splošno zdravje prebavil, zmanjšuje vnetja in izboljšuje delovanje imunskega sistema.

Bifidobacterium animalis subsp. lactis

Sev, znan po svoji sposobnosti podpore zdravju prebavil in imunskega sistema.

Saccharomyces

Saccharomyces je rod kvasovk*, ki sicer v črevesju niso tako pogoste kot bakterijske vrste, so pa vseeno kot probiotiki zelo pomembne in prinašajo številne koristi zdravju. V črevesju prisostvujejo pri ohranjanju ravnovesja med različnimi mikroorganizmi in so ključne za preprečevanje razrasta patogenih bakterij in gliv.

*Kvasovke so enocelični mikroorganizmi, ki spadajo v kraljestvo gliv in so prisotne v različnih okoljih kot so tla, rastline, v prebavnih sistemih živali in ljudi ter na površinah plodov.

Rod kvasovk Saccharomyces vključuje več vrst sevov:

Saccharomyces cerevisiae

Je najbolj znana vrsta kvasovk, imenovana tudi kar “pekovske ali pivske kvasovke”. Uporabljajo se tudi se pri peki kruha, proizvodnji piva, vina in bioetanola, saj so znane po svojih lastnostih fermentacije.

Saccharomyces boulardii

Je probiotična vrsta kvasovk, ki se uporablja za zdravljenje in preprečevanje diareje in je povezana s številnimi koristmi za zdravje naših prebavil.

Kluyveromyces lactis

Je vrsta kvasovk, ki se uporablja tudi pri proizvodnji mlečnih izdelkov in bioetanola. Nosi pomembno sposobnost fermentiranja laktoze.

Kdaj jih potrebujemo?

Probiotiki lahko našemu zdravju koristijo v številnih situacijah, ki nakazujejo oslabljeno ravnovesje črevesnega okolja, ko želimo izboljšati njegovo delovanje in/ali spodbuditi delovanje imunskega sistema.  

POMEMBNO: Priporočila za jemanje so splošne narave in okoliščin ne označujejo za simptome, prav tako ne probiotikov za nadomestilo zdravljenja. Na delovanje organizma lahko vplivajo tudi drugi zunanji dejavniki in obstoječe zdravstveno stanje. Pred uporabo probiotikov in/ali katerih koli drugih prehranskih dodatkov se prej posvetujte s prehranskim svetovalcem in/ali osebnim zdravnikom, ki vam bo svetoval individualno in primerno glede na vaše stanje oz. želje in cilje.

Splošne okoliščine, primerne za jemanje so lahko:

Po jemanju antibiotikov

Jemanje antibiotikov lahko uniči tako škodljive kot tudi koristne bakterije v črevesju ter s tem povzroči neravnovesje v črevesni flori. Uživanje probiotikov lahko pomaga obnoviti črevesno floro in zmanjša možnost pojava diareje ob jemanju antibiotikov.

Pri prebavnih težavah

Prebavne težave lahko nakazujejo na neravnovesje bakterij v črevesju, zato lahko uživanje probiotikov ravnovesje izboljša ter s tem odpravi tudi prebavne težave.

Pri vnetnih črevesnih boleznih

Kronične črevesne bolezni kot so Ulcerozni kolitis* in Crohnova bolezen* so vnetne bolezni črevesja, povezane z disbiozo (neravnovesjem črevesne flore). Probiotiki lahko, z vzpostavljanjem ravnovesja v črevesju, zmanjšajo vnetje in izboljšajo simptome.

Ulcerozni kolitis* (oz. skrajšano UK) je kronična vnetna bolezen črevesja, ki povzroča dolgotrajno vnetje in razjede. Najpogosteje prizadene sluznico črevesa, lahko pa povzroči številne prebavne težave.

Crohnova bolezen* je kronična vnetna bolezen prebavil, ki najpogosteje prizadene tanko in debelo črevo. Bolezen povzroča vnetje črevesne stene in lahko privede do različnih simptomov in zapletov.

Pri vaginalnih okužbah

Bakterijska vaginoza in vaginalna kandidoza so bakterijske okužbe, povezane z neravnovesjem vaginalnega mikrobiološkega okolja. Z konzumacijo probiotikov lahko pomagamo obnoviti vaginalno floro, stanje izboljšati in preprečiti morebitne ponovne okužbe.

Pri okužbah sečil

Okužbe sečil so lahko povezane z neravnovesjem flore urogenitalnega trakta zato lahko probiotiki (še posebej Lactobacillus), pomagajo pri vzpostavitvi ponovnega ravnovesja, zaviranju škodljivih bakterij in preprečitvi okužb sečil.

Pri alergijah in atopičnem dermatitisu

Nekatere alergije ali kožna stanja so lahko povezane z disbiozo in vnetjem, zato lahko konzumacija probiotikov pripomore k vzpostavitvi ponovnega ravnovesja bakterij v črevesju in posledično zmanjša tudi simptome alergij in kožnih stanj.

Med stresom in slabim razpoloženjem

Zaradi tesne povezave med možgani in črevesjem, lahko stresne situacije vplivajo tudi na delovanje črevesja. 

Pri motnjah imunskega sistema

Probiotiki s svojim delovanjem vplivajo neposredno na imunski sistem, zato lahko konzumacija pripomore k izboljšanju tako odzivnosti kot moči naši imunskega sistema ter s tem povečajo našo zmožnost obrambe pred patogenimi organizmi.

Med potovanjem

Menjava okolja je lahko psihično stresna in lahko prinese drugačne sanitarne pogoje, kot smo jih vajeni, zato se med potovanjem poveča tudi tveganje za prebavne težave in diarejo. Konzumacija probiotikov lahko pomaga preprečiti tovrstne težave in povečati odpornost na okužbe, ki jih lahko predstavlja drugačno okolje.

Njihovi viri

Probiotiki so naravno prisotni v živilih ali pa so, za lažjo uporabo, dodani prehranskim dopolnilom. Poznamo več virov, za katere se lahko odločimo na podlagi svojih potreb, želja in ciljev.

Svetujemo, da se pred uporabo probiotikov predhodno posvetujete s svojim osebnim zdravnikom ali prehranskim svetovalcem, pomembno pa je tudi, da posvetite pozornost svoji prehrani in življenjskemu slogu, ki še vedno zagotavljata prvi in največji korak do zdravja.

Splošno znani viri probiotikov so:

• Naravni viri 
• Prehranska dopolnila

Naravni viri

Naravni viri probiotikov so najpogosteje prisotni v mlečnih izdelkih ali pa v fermentirani hrani.

Mleko in mlečni izdelki

Mlečni viri so odličen naravni vir probiotikov, najbolj priljubljeni pa so jogurti, kislo mleko, mleko, kefir, sir, skuta ipd.

Naravno fermentirana hrana

Naravno fermentirana hrana so živila, ki so prestala proces fermentacije s pomočjo naravnih organizmov kvasovk, bakterij ali plesni. Med tem procesom se hrana predela in spremeni svoj okus, teksturo in hranilno vrednost.

• fermentirana soja
• fermentirana zelenjava

Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila probiotikov so danes ena najbolj priljubljenih virov omenjenih mikrobioloških kultur, saj predstavljajo hitro in enostavno zaužitje, natančno odmerjanje ter specifično zaužitje določenih kultur.

Na voljo so v različnih oblikah kot so kapsule, tablete, praški in tekočine ter omogočajo prilagojen vnos glede na želje, potrebe in življenjski slog posameznika.
Daleč najbolj iskana in želena oblika so probiotiki v kapsulah, saj ustrezajo večini potreb današnjega porabnika, so zanesljive in zaradi kasnejše razgradnje tudi bolj učinkovite. 

Pogosta vprašanja in odgovori

Kako vnesem probiotike v telo?

Probiotike oz. kulture probiotičnih mikroorganizmov lahko v telo vnesemo s prehrano ali prehranskimi dodatki.

Zakaj telo probiotike potrebuje?

Naš organizem potrebuje zadostno število probiotičnih kultur v črevesju za boljše delovanje prebave, imunskega sistema in posledično zdravje našega telesa.

Katera živila so bogata s probiotiki?

Najpogosteje so to mleko, mlečni izdelki ter fermentirana hrana.

Kaj če hrane, bogate s probiotiki ne smem uživati?

Posamezniki, ki ne želijo uživati živil, splošno znanih po visokih vsebnostih probiotikov, lahko za vnos probiotičnih kultur izberejo tudi vir prehranskih dopolnil.

Zaključek

Probiotiki zagotavljajo dobro delovanje naših najbolj pomembnih organov in narekujejo nadaljnje telesne funkcije, ki se odražajo v celotnem delovanju našega organizma. Za naše zdravje je njihovo ravnovesje nujno, za doseganje in ohranjanje le-tega, pa je pomembno, da smo poučeni tako o njihovih vrstah kot virih. Na policah nas tako pričakuje spekter probiotičnih dodatkov vseh možnih oblik, zato se lahko za pravilno izbiro odločimo le z dobrim poznavanjem sebe in tudi ponujenih izdelkov, s premišljeno uporabo pa lahko končno vzpostavimo in dosežemo dobro bakterijsko ravnovesje, ki se bo odražalo v svobodnejšem počutjem in tudi s sijočo kožo.

Vsebino pregledal: Samo Stadler, dr. med., specialist urgentne medicine

 
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte  s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku  niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.