Žajbelj

Opis rastline

Žajbelj je nizek večletni grmiček. Prepoznamo ga po prijetnem in aromatičnem vonju. Raste na področju celotnega Sredozemlja. Ima širokorobna stebla, ki so dlakava in pri tleh olesenela. Listi so videti nagubani, zelenkasto-sive barve z izraženimi žilami. Njegovi cvetovi so vijolično-modri. V zdravilne namene se še pred cvetenjem nabirajo mladi listi žajblja.

Zdravilne lastnosti

Žajbelj je poznan po svoji vsestranskosti. Najpogosteje se ga uporablja za zdravljenje vnetega grla in sluznice. Zdravi tudi rane in ustavlja krvavitve. Pripomore k lajšanju simptomov revme in protina. Odličen je za grgranje pri žrelnem katarju, pri vnetih mandljih in vneti ustni sluznici.

Listi žajblja vsebujejo eterična olja, čreslovine, grenčine in flavonoide z antibakterijskim in protivirusnim delovanjem. Blagodejno deluje na bolezni dihal. Njegova redna uporaba preprečuje astmatične napade in kašelj. Vdihavanje in grgranje pripravkov iz žajblja pripomore k izločanju sluzi iz dihal in želodca.

Žajbelj se uporablja tudi v kozmetičnih proizvodih. Pogosto ga dodajajo v ustne vodice, saj razkužuje in vrača belino. Mnogokrat je tudi je sestavina šamponov za preprečuje sivenja in izpadanja las. V kombinaciji z eteričnim oljem čajevca preprečuje izsušitev lasišča in nastanek prhljaja. Šampon z žajbljem je nežen do lasišča in je primeren tudi za otroke. To velja samo za naravni šampon. Sintetični šamponi vsebujejo penilce, ki razdražijo kožo in lase izsušijo.

Listi žajblja vsebujejo eterična olja, čreslovine, grenčine in flavonoide z antibakterijskim in protivirusnim delovanjem. Žajbelj v izparilniku pripomore k jasnim mislim in umirja, to je še posebej pomembno za dober spanec. Odpravlja tudi respiratorne težave. Študija je pokazala, da vdihavanje arome žajblja izboljša kognitivne funkcije, razpoloženje in spominske sposobnosti.

Preventivni ukrepi ob uporabi žajblja

Uživanje žajbljevega čaja ni primerno za doječe matere, saj zaužitje žajblja vpliva na zmanjšanje izločanja mleka.

Ali ste vedeli? :)

V antičnih časih so listi žajblja veljali za simbol večnega življenja.

• Namesto zobne ščetke so v 16.stoletju žvečili suhe liste žajblja.
• Žajbelj so včasih uporabljali za izdelavo ljubezenskega uroka. V žajbljev list so naredili tri luknje in skoznje potegnili lase svoje izvoljenke. List so nato zakopali pod prag dekletove hiše. Zjutraj naj bi se dekle že zaljubilo.
• V Perziji so verjeli, da se ljudje, ki na svojem vrtu gojijo žajbelj, ne morejo postarati.