“Zdravilni” pegasti badelj (Silybum marianum)

Pegasti badelj (Silybum marianum) ali Marijin osat je rastlina, ki je zaradi neverjetnih zdravilnih lastnosti poznan po celem cvetu. Prva beleženja njegove uporabe v tradicionalni medicini segajo že v čas Stare zaveze, o njem govori pa tudi legenda.

Njegovo ime izhaja iz grške besede “síllybon” ali sílybos“, ki pomeni “cofek” oz. “čopek”, ime “marianum” pa izvira iz latinščine in namiguje na legendo o sveti Mariji, ki pravi, da ji je ob dojenju nekaj kapljic mleka padlo na tla - ravno na pegasti badelj ter s tem “obarvalo” njegove liste.

V nadaljevanju si lahko preberete več o sami rastlini in pa njeni zdravilni moči.

Kaj je pegasti badelj

Pegasti badelj, znanstveno imenovan kot Silybum marianum, je velika rastlina s pokončnim steblom, ki zraste od 70 do 200 cm visoko. Ima velike zelene liste z belimi lisami, ki so nazobčani, ob robovih pa imajo trne. Na koncu stebla se bohoti košarica z okroglim socvetjem vijolične barve, ki v premeru zraste od 4  do 12 cm, čas cvetenja pa je od junija do septembra.

Izvor in poreklo

Pegasti badelj so v tradicionalni medicini poznali že v antičnih časih, saj so ga zaradi njegovih zdravilnih lastnosti cenili v Kitajski medicini, starodavni Grki in Rimljani, kot avtohtona vrsta pa izvira iz območja Južne Evrope - predvsem iz držav ob Sredozemskem morju, vključno s Španijo, Italijo, Grčijo in Turčijo. 

Je rastlina, ki najbolj uspeva na območjih z blagimi zimami, toplimi poletji ter suhim in sončnim podnebjem, zaradi svoje odpornosti, sposobnosti uspevanja na različnih tleh in seveda zdravilne moči, pa je danes rastlina, ki raste že v številnih domačih vrtovih po vsem svetu.

Rastni cikel

Pegasti badelj se vzkali in raste skozi različne faze, ki zaznamujejo potek njegovega življenjskega cikla -  vse do vrhunca rasti rastline, ki je ponazorjena s cvetenjem. Rastni cikel delimo na sledeče faze: 

• Semenska faza
• Kaljenje 
• mlada rastlina
• rastna faza
• cvetenje
• plodovitost/setev
• senescenca

Semenska faza

Rast pegastega badlja poteka v večih fazah, cikel pa se začne s semeni, ki jih rastlina po cvetenju  raznese na tla s primernimi pogoji za novo rast. To fazo imenujemo tudi semenska faza in pomeni začetek življenjskega cikla rastline.

Kalitev, mlada rastlina in rastna faza

Raznesena oz. na tla odvržena semena vzklijejo v nekaj dnevih ali tednih, odvisno od pogojev, kot so svetloba, vlaga in temperatura. Z omogočenimi dobrimi pogoji se po uspešni kalitvi razvije tudi mlada rastlina s prvimi poganjki oz. listi. Pegasti badelj nato razvije svoj koreninski sistem, nove liste in steblo ter se s kopičenjem hranil postopoma prične pripravljati na tvorbo svojih prvih cvetov.

Cvetenje

Pegasti badelj cveti v drugem letu svoje rasti, cvetenje pa lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Obdobje cvetenja pomeni vrhunec razvoja v življenjskem ciklu pegastega badlja.
V času cvetenja, pegasti badelj tvori košarice z velikimi značilnimi rožnatimi oz. vijoličnimi cvetovi, ki so v socvetje zbrani v košarice. Te košarice so trde lupine, običajno prekrite s trdimi bodicami ali trni, znotraj njih pa se nahajajo semena.

Plodovitost in setev

Zaključen cikel cvetenja pomeni, da se znotraj košaric pegastega badlja pričnejo oblikovati semena, ki dozorijo v nekaj tednih oz. mesecih. Po končanem dozorevanju semen se košarice razprejo in počasi razpadejo, da se iz njih lahko sprostijo in razširijo semena, ki sprožijo novo kalitev in nov cikel rasti rastline v prihodnji sezoni. 

Odmiranje

Po cvetenju rastlina postopoma vstopi v proces senescence oz. odmiranja; to pomeni, da njeni listi porumenijo in se posušijo, cvetovi odpadejo in se na tleh razgradijo.  

Njegova “zdravilna” moč 

Zdravilno moč pegastega badlja nosijo predvsem plodovi rastline oziroma semena, katere vsebujejo kompleksno mešanico biološko aktivnih spojin, imenovano Silymarin. Silymarin oz. Silimarin kot ga imenujemo pri nas, pa je sestavljen iz večih spojin, imenovanih Flavonolignani. Te spojine so:

• silibinin
• silidianin
• silikristin

Kljub temu, da so semena pegastega badlja zdravilno najbolj saturirani, se v tradicionalni medicini uporabljajo tudi drugi deli rastline kot so listi, vendar v manjši meri. 

Kaj so flavonolignani

Flavonolignani so posebna vrsta biološko aktivnih spojin, najdenih v rastlinah, predvsem v pegastem badlju (Silybum marianum), najdemo pa jih lahko tudi v drugih rastlinskih vrstah. 

To so spojine, ki nosijo močne antioksidativne lastnosti in lahko pomagajo telesu pri zaščiti pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Flavonolignani nosijo tudi močne hepatoprotektivne lastnosti, ki jetra zaščitijo pred poškodbami in spodbujajo njihovo regeneracijo.

Silibinin

Silibinin je eden izmed treh flavonolignan-ov, prisotnih v Pegastem badlju in nosi številne zdravju koristne lastnosti in učinke. Znan je po svojih hepatoprotektivnih lastnostih, kar pomeni, da lahko ščiti pred poškodbami, ki jih povzročajo škodljivi zunanji dejavniki (npr. alkohol, zdravila ali drugi podobni toksini). Prav tako ščiti jetrne celice pred oksidativnim stresom in izboljšuje njihovo sposobnost obnavljanja. Silibinin pomaga tudi zmanjšati vnetja v jetrih in drugih tkivih telesa, imel pa naj bi tudi protitumorske lastnosti in pomagal pri preprečevanju rasti ter širjenju rakavih celic.

Silidianin

Tudi Silidianin je flavonolignan, prisoten v pegastem badlju in nosi podobne lastnosti, koristne za zdravje, kot Silibinin. Nosi hepatoprotektivne lastnosti in jetra ščiti pred oksidativnim stresom, izboljšuje njihovo obnavljanje in jih ščiti pred poškodbami in vplivi zunanjih dejavnikov. Ima sposobnost zmanjševanja vnetij v jetrih in drugih tkivih telesa ter s tem pomaga lajšati simptome vnetnih bolezni.

Silikristin

Silikristin je ena izmed treh flavonolignanih spojin, ki skupaj tvorijo aktivno sestavino Silimarin. Tako kot Silidianin in Silibinin, nosi hepatoprotektivne sposobnosti, kar pomeni, da kot antioksidant s svojim delovanjem ščiti jetra pred oksidativnim stresom, jih varuje pred škodljivimi zunanjimi dejavniki kot so alkohol, zdravila ali podobni toksini, ter spodbuja njihovo funkcijo samoobnavljanja. 

Njegove koristi za zdravje

Pegasti badelj velja za zdravilno rastlino, katera se že vrsto let uporablja predvsem za zdravljenje bolezni in stanj jeter, saj njegova učinkovina vsebuje aktivne spojine Silibinin, Silidianin in Silikristin, ki pozitivno vplivajo na delovanje jeter. Pegasti badelj tako s svojo zdravilnostjo omogoča: 

• Hepatoprotektivno delovanje
• Detoksikacija
• Preprečevanje steatoze. oz. zamaščenosti jeter
• Izboljšanje prebave
• Antioksidativni učinki
• Podpora kožnemu stanju

Zaključek

Pegasti badelj oz. Marijin osat je znana, tradicionalna rastlina, ki s svojo zdravilno močjo že stoletja navdihuje zeliščarje in tradicionalne zdravilce širom sveta. O njegovem delovanju pričajo številni zapisi, ki segajo še v čas antike ter s tem le potrjujejo njegovo moč in učinkovitost. Danes pegasti badelj še vedno opravičuje svoj sloves saj ga je moč najti v raznovrstnih oblikah, primernih za
uživanje - tudi kot prehransko dopolnilo. Je odlična pomoč pri podpori jeter, ki veljajo za temelj dobrega prebavnega zdravja in s tem tudi celostnega zdravja telesa ter počutja.

Vsebino pregledal: Samo Stadler, dr. med., specialist urgentne medicine 

Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte  s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku  niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave