Česen, Bela omela

Kdo pogosteje zboli za boleznimi srca in ožilja:

Visok krvni tlak – krvni tlak močno poškoduje krvne žile in pospeši proces ateroskleroze, kar povzroči zoženje in otrdelost žil. Negativno vpliva na stene krvnih žil, oslabi delovanje srca, ledvic, oči… Visok krvni tlak prav tako poveča možnost možganske kapi za več kot 30%, tveganje za koronarno bolezen pa za več kot 20%.

Visok holesterol – slabi LDL holesterol se hitro prilepi na stene krvnih žil in ovira pretok krvi, kar pomeni večje tveganje za bolezni srca in ožilja. ‘Dobri’ holesterol HDL pa pomaga razgraditi obloge na stenah krvnih žil in tako preprečuje njihovo zoženje.

Kajenje – zvišuje krvni tlak in pospešuje aterosklerozo.

Sladkorna bolezen – ljudje s sladkorno boleznijo imajo dvakrat več možnosti za srčni infarkt ali možgansko kap. Visok krvni sladkor lahko povzroči, da se arterije sčasoma zožijo ali izgubijo prožnost, visok holesterol pa lahko zamaši arterije z maščobnimi oblogami.

Dodatni dejavniki tveganja:

Srčne bolezni v družini – dedna nagnjenost, to je morebitna srčno-žilna obolenja in stanja v družini (npr.: koronarna bolezen, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, povišan holesterol itd.).

Debelost – najbolj nevarna vrsta telesne maščobe je tista, ki se kopiči v trebušni votlini okoli notranjih organov. Ta maščoba vpliva na sproščanje hormonov, ki porušijo kemično ravnovesje v telesu, kar poveča tveganje za bolezni srca in druge resne bolezni.

Alkohol – prekomerno pitje alkoholnih pijač ne vpliva le na nastanek, temveč tudi na zdravljenje visokega krvnega tlaka.

Bolezni ledvic – Bolezni srca in ožilja so prvi vzrok smrti ledvičnih bolnikov.

Kako veste, da imate težave s srcem:

• Zmanjšana fizična zmogljivost med naporom – zasoplost, težko dihanje, hitro ali nepravilno bitje srca v mirovanju
• Dolgotrajen kašelj in piskajoče dihanje
• Otekanje gležnjev in nog, otekanje trebuha in otekle vratne vene
• Zadrževanje tekočine v telesu in posledično povečanje telesne teže
• Izguba apetita, slabost

Naravni antibiotik

Česen dokazano znižuje krvni tlak in holesterol v krvi. Najbolj učinkovit je, če ga uporabljamo v surovem stanju. Glavno zdravstveno vrednost mu daje rastlinski antibiotik – alicin.

• Aminokisline iz česna vplivajo na znižanje ravni škodljivega holesterola (LDL) v plazmi in na zvišanje koncentracije zaščitnega holesterola (HDL).
• Izboljšuje prebavo ter spodbuja delovanje jeter, ledvic in prostate.
• Normalizira pospešeno bitje srca, izboljša delovanje srčnih žil in prekrvavitev srčne mišice, kar vodi do izboljšanja delovanja srca in zmanjšanja nagnjenosti k trombozi.
• Ohranjanja elastičnost krvnih žil
• Dokazano ima tudi protiparazitsko delovanje – česen se tradicionalno uporablja za odganjanje otroških glist.
• Dokazano je tudi učinkov proti virusom herpesa in kvasovkam

Česen je zelo dober vir vitamina B6. Vsebuje vitamin C ter minerala mangan in selen. Z njim vnesemo nekaj več fosforja, kalcija, kalija, železa in bakra. Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostat, je protiglivično, protivirusno, hipotenzivno in anthelmintično sredstvo.