Ščitnično delovanje je eno najpomembnejših za celotno ravnovesje našega telesa, zato lahko, kadar deluje prepočasi ali prehitro, negativno vpliva tudi na telesno delovanje, to pa se lahko odrazi na številne različne načine; utrujenost kljub počitku, nenadna nihanja teže brez spremembe prehrane in hiter srčni utrip ali pa občutek, da je vsaka naša misel “zavita v meglo”.
Vse te, na videz male spremembe, lahko tekom dneva kaj hitro spregledamo, a so v resnici lahko velike spremembe metuljaste žleze ščitnice, ki nosi ogromno moč v uravnavanju naše presnove, energije, temperaturo in tudi hormonskega ravnovesja. Kako pa lahko “tempo” njenega delovanja narekuje tudi delovanje našega telesa, si lahko preberete v nadaljevanju, saj je razumevanje njenega vpliva na hormonsko ravnovesje še kako pomembno tudi z našim osebnim počutjem.
Vabimo vas, da spoznate vpliv ščitnice na hormonsko delovanje ter simptome, ki lahko opozarjajo na njeno moteno delovanje in ga še pravočasno podprete z ustreznimi prehranskimi dopolnili in vitamini, nujnimi za njeno nemoteno delovanje.
Vpliv hormonov
Ščitnica proizvaja hormone, ki uravnavajo temeljne funkcije telesa in vplivajo na našo presnovo, rast, razvoj in energijsko ravnovesje.
Glavna hormona, ki ju ščitnica izloča, sta:
- Tiroksin (T4)
hormon z dolgo razpolovno dobo, ki deluje kot zaloga. - Trijodtironin (T3)
aktivni hormon, ki nastane deloma v ščitnici, večinoma pa iz pretvorbe T4 v drugih tkivih.
Kako deluje ravnovesje
Z medsebojnim “pogovorom” žlez hipotalamus in hipofize se sproščajo hormoni, kateri se, ko je doseženo ravnovesje, ustrezno zmanjšajo ali povečajo.
Hipotalamus (v možganih) spodbudi hipofizo
Žleza hipotalamus v naših možganih, izloča hormon TRH (thyrotropin-releasing hormone), ki spodbudi hipofizo - prav tako žlezo, da nato sprosti še hormon TSH (thyroid-stimulating hormone).
TSH sproži izločanje hormonov
TSH velja za glavnega “spodbujevalca” ščitnice saj ji ta pove, naj začne tvoriti več hormonov. Na “signal” TSH se tao začne izločati hormona T3 (trijodtironin) in T4 (tiroksin).
Hipofiza zazna ravnovesje
Ko je v krvi dovolj T3 in T4, možgani zaznajo ravnovesje, hipofiza zmanjša izločanje TSH, s tem pa se tudi zniža aktivnost ščitnice.
TSH ponovno spodbudi delovanje
V kolikor hormonov začne primanjkovati se TSH ponovno poveča in ščitnica znova deluje bolj aktivno.
Hipofiza* (glandula pituitaria) je majhna žleza, ki se nahaja na spodnji strani možganov in nosi izjemno pomembno vlogo, saj velja za glavno nadzorno žlezo endokrinega sistema.
Simptomi motenj
Simptomov motenj v delovanju ščitnice je lahko več, in se med seboj razlikujejo glede na to, ali gre za premalo delujočo ščitnico (hipotirozo) ali preveč delujočo ščitnico (hipertirozo), ker pa ščitnica vpliva na skoraj vse telesne funkcije, pa so zato simptomi lahko zelo različni: vse od telesnih do duševnih sprememb.
POMEMBNO: Navedeni simptomi so splošno znani in se med posamezniki lahko razlikujejo glede na splošno zdravje, leta in spol, zato je nujno, da se ob morebitnih motnjah v delovanju ščitnice, takoj oglasite pri svojem osebnem zdravniku, ki vas lahko s pomočjo ustreznih preiskav in postopkov pregleda in postavi ustrezno diagnozo.
Hipotiroza oz. premajhno delovanje ščitnice
Hipotiroza je stanje pri katerem ščitnica ne proizvaja dovolj ščitničnih hormonov (T3 in T4), zato se ob njihovem pomanjkanju presnovni procesi upočasnijo. Gre za eno najpogostejših bolezni ščitnice, zlasti pri ženskah in starejših.
Najpogostejši simptomi:
- Kronična utrujenost, brez energije,
- povečanje telesne teže, kljub nespremenjeni prehrani,
- občutek mraza,
- suha koža, lomljivi nohti,
- zabuhlost obraza, zlasti zjutraj,
- zmanjšana koncentracija, možganska megla,
- depresivno razpoloženje,
- zaprtje,
- upočasnjen srčni utrip,
- nepravilna menstruacija ali neplodnost,
- izpadanje las.
Hipertiroza oz. prekomerno delovanje ščitnice
Je stanje pri katerem ščitnica proizvaja preveč ščitničnih hormonov (T3 in T4), to pa povzroči pospešeno presnovo. Telo zato »deluje prehitro«, to pa se izrazi tudi v številnih telesnih in duševnih simptomih. Hipertiroza se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju, najpogosteje pa prizadene ženske med 20. in 50. letom.
Najpogostejši simptomi:
- Hitra izguba telesne teže, kljub dobremu apetitu,
- srčna palpitacija (razbijanje srca), povečan srčni utrip,
- tesnoba, razdražljivost, nespečnost,
- prekomerno potenje, občutek vročine,
- tresenje rok,
- povečana občutljivost na svetlobo,
- pogosteje mehko blato ali driska,
- motnje menstrualnega cikla,
- mišična oslabelost, zlasti v stegnih in nadlahteh,
- nervoza, notranji nemir
Vzroki za motnje
Motnje v delovanju ščitnice – tako hipotiroza (hipotiroza oz. zmanjšano delovanje ali hipertiroza povečano delovanje lahko izvirajo iz različnih genskih, imunoloških, prehranskih, okoljskih ali zdravilnih dejavnikov, najpogosteje pa se razvijajo počasi in neopazno, dokler simptomi ne postanejo izraziti. Najpogostejši so:
Avtoimunske bolezni
Bolezni, ki vplivajo neposredno na žlezo ščitnice in posledično proizvodnjo hormonov ter hipotirozo ali hipertirozo.
- Hashimotova bolezen
bolezen kjer imunski sistem napade ščitnico in postopno uniči njeno tkivo, sčasoma pa vodi v hipotirozo. - Gravesova bolezen
bolezen kjer imunski sistem sproži protitelesa, ki prekomerno stimulirajo ščitnico in privede do hipertiroze.
Pomanjkanje ali presežek joda
Jod je ključen za tvorbo hormonov T3 in T4, zato lahko pomanjkanje vodi v povečanje ščitnice (golšo) in zmanjšano tvorbo hormonov. Pomembno je tudi zavedanje, da lahko prekomerni vnos joda (npr. v prehranskih dopolnilih) sproži hipertirozo.
Zdravljenje ščitnice ali drugi medicinski posegi
Odstranitev ščitnice (npr. zaradi tumorja ali golše) vodi v trajno hipotirozo, medtem ko zdravljenje hipertiroze z radioaktivnim jodom pogosto povzroči sekundarno hipotirozo, nekatera zdravila kot so litij, amiodaron ali interferoni pa lahko prav tako vplivajo na delovanje ščitnice.
Prirojene motnje
Pri nekaterih novorojenčkih je ščitnica nerazvita ali popolnoma odsotna, kar pomeni prirojena hipotiroza, v ta namen pa se zato pri novorojenčkih izvajajo tudi presejalni testi.
Vnetja ščitnice (tiroiditisi)
So lahko virusna, bakterijska ali avtoimunski, povzročijo pa začasno sproščanje hormonov (prehodno hipertirozo), ki ji pogosto sledi tudi faza hipotiroze.
Tumorji ali vozli
Vozli v ščitnici so pogoste a večinoma benigne (nerakave) tvorbe, ki nastanejo znotraj ščitničnega tkiva, lahko pa so tudi enojni ali številni in večinoma ne povzročajo težav, včasih pa lahko vodijo do občutka zatekanja v vratu, težav pri požiranju ali hormonskega neravnovesja.
Redkeje se v ščitnici razvijejo tudi maligni tumorji (npr. papilarni, folikularni, medularni ali anaplastični rak), ki pa jih je treba zgodaj odkriti in tudi ustrezno zdraviti, saj lahko v nasprotnem primeru napredujejo.
Prehrana za delovanje ščitnice
Pravilna prehrana lahko pomembno podpre delovanje ščitnice, zmanjša vnetja in lajša simptome, še posebej pri motnjah, kot sta hipotiroza ali Hashimotova bolezen, zato je pomembno, da posegamo tudi po za to primernih živilih. Živila, ki so priporočena za ščitnično zdravje, so lahko:
Živila bogata z jodom
Jod je ključen za sintezo ščitničnih hormonov T3 in T4 zato lahko živila z visoko vsebnostjo joda, doprinesejo k zdravju ščitnice. Odlični primeri jedi, bogatih z jodom, so:
- Morske ribe
(losos, sardine, trska), - morske alge
(npr. nori, wakame – v manjših količinah), - jodirana sol
(v zmernih količinah), - jajca,
- mlečni izdelki.
Živila bogata s selenom
Selen sodeluje pri pretvorbi T4 v T3 in ščiti pred oksidativnim stresom, zato lahko dodatne ravni doprinesejo k podpori ščitničnega zdravja. Najpogostejši viri so:
- Brazilski oreščki
(že 1–2 oreška na dan zadoščata), - tuna, sardine, losos,
- sončnična semena,
- gobe,
- polnozrnate žitarice
Živila bogata s cinkom in železom
Cink in železo podpirata presnovo in encime ščitnice, zato lahko dodatni vnosi blagodejno vplivajo na zdravje ščitnice. Najpogostejši primeri živil s cinkom in železom, so:
- Goveje in piščančje meso,
- leča, čičerika,
- bučna semena,
- špinača,
- jajca
Vitamin D in omega-3 maščobne kisline
Uravnavajo imunski odziv in vnetje, zato lahko ugodno vplivajo na delovanje ščitnice. Živila, polna omega 3-maščobnih kislin in vitamina D, so lahko naslednja, v kolikor pa se soočamo s prehranskimi omejitvami pa so nam na voljo tudi prehranska dopolnila:
- Mastne ribe
(losos, skuša, sardine), - jajčni rumenjak,
- fermentirani mlečni izdelki,
- prehransko dopolnilo Vitamin D+selen
(standardizirani vir Vitamina z dodatkom selena) - Prehransko dopolnilo Omega 3 + Vitamin E
Priročen, naraven in zanesljiv vir Omega 3 maščobnih kislin.
Prehranska dopolnila Črne detelje in Maca kapsule
Črna detelja in maca v obliki prehranskih dopolnil ponujata naravno podporo delovanju ščitnice, zlasti v obdobjih hormonskih nihanj in večjega telesnega ali čustvenega stresa.
Črna detelja vsebuje fitoestrogene, ki lahko pomagajo pri uravnavanju hormonskega ravnovesja,ki posredno vpliva tudi na bolj stabilno delovanje ščitnice, Maca pa spodbuja vitalnost, povečuje energijo ter podpira endokrini sistem.
Zelenolistna zelenjava in sadje
Je bogata z vitaminom C, vlakninami in antioksidanti, ki pomagajo zmanjšati oksidativni stres in vnetne procese, ki bi lahko sicer prispevali k disfunkciji ščitnice, še posebej pri avtoimunih stanjih, kot je Hashimotova bolezen. Poleg naštetega podpirajo tudi delovanje imunskega sistema in izboljšujejo absorpcijo hranil, ki so ključna za zdravo hormonsko ravnovesje. Tovrstna zelenjava in sadje, so lahko:
- špinača, blitva, brokoli,
- jagodičevje, granatno jabolko, jabolka,
- korenje, pesa, avokado.
Hashimotova bolezen* je avtoimunska motnja, pri kateri imunski sistem napade lastno ščitnico in vodi do njenega oslabljenega delovanja (hipotiroze).
Zaključek
Pravilno ščitnično delovanje je tako bistvenega pomena za dobro hormonsko ravnovesje, ki kot nit povezuje delovanje številnih notranjih organov, ki navsezadnje močno vplivajo tudi na naše osebno počutje, zato je pomembno, da vedno ostanemo pozorni na tovrstne spremembe v našem zdravju in telesu omogočimo tudi ustrezna hranila, ki lahko podprejo pravilno delovanje ščitnice. Odličen primer je Vitamin D, ki z vplivom na imunski sistem omogoča nemoteno delovanje žleze, ter B-kompleks; skupina vitaminov B1, B2, B3, B5, B6, B7 (biotin), B9 (folna kislina) in vitamina B12, Vitamini skupine B, ki nosijo pomembno vlogo tudi pri delovanju ščitnice saj sodelujejo pri tvorbi hormonov, presnovi energije, zdravju živčnega sistema in uravnavanju imunskega odziva.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
