Sonce in sončna svetloba sta za mnoge simbol energije in pozitivnega vzdušja saj spodbuja številne naravne telesne procese kot je tudi pomembna sinteza vitamina D, ki izboljšuje razpoloženje ter nas hkrati povezuje z naravo. Kljub številnim pozitivnim lastnostmi, ki jih sinteza vitamina za izpostavljenega prinaša, pa za nekatere posameznike predstavlja zgolj “sprožilec” številnih neprijetnih tegob.
Kožne reakcije, občutljiva koža, okrnjen vsakdan ter nenazadnje tudi čustvena stiska so eni od najpogostejših “spremljevalcev” Fotodermatoze oz. preobčutljivosti na sončno svetlobo, ki prizadene kar 10-20% vsega prebivalstva, zato se z današnjim zapisom posvečamo natančnejši razlagi njenega vpliva ter vzrokom za nastanek.
Z razumevanje slednjih, ustrezno osebno nego, prehranskimi dopolnili ter obvezno zaščito pred soncem lahko sedaj naredimo veliko korak naprej, ki bo njen pojav tudi uspešno “zajezil”.
Vabljeni k branju!
Kaj je
Je preobčutljivostna reakcija kože na ultravijolično (UV) sevanje, ki se lahko izrazi predvsem kot kožne spremembe kot so srbeči izpuščaji, rdečica, otekline ali celo mehurji na predelih, izpostavljenih soncu.
Vrste alergij
Obstaja več vrst fotodermatoze oz. alergije na sonce, med seboj pa jih razlikujemo predvsem po njihovih specifičnih lastnosti oz. simptomih, ki jih povzročajo. Vsaka posamezna posledično zahteva tudi prilagojene preventivne in terapevtske ukrepe, zato je nujno, da zdravje in stanje svoje kože budno spremljamo - predvsem v toplejših mesecih, ko kožo tudi bolj izpostavljamo. Pomembno je, da smo pozorni na vsakršno kožno spremembo in se o tem tudi posvetujemo z osebnim zdravnikom.
POMEMBNO:
V kolikor na svoji koži opažate vizualne spremembe kot so izpuščaji, rdečica, draženje ipd. se o tem takoj posvetujte s svojim osebnim zdravnikom, saj so lahko določene kožne reakcije posledica tudi drugih zdravstvenih stanj, ne le sončne izpostavljenosti. Prav tako se pred izpostavljanju sončni svetlobi tudi ustrezno zaščitite, z ustreznimi preparati kot so kreme za sončenje.
Najpogostejše vrste fotodermatoze oz. preobčutljivosti na sončno svetlobo pa so:
Polimorfna svetlobna erupcija (PMLE)
PMLE ali polimorfna svetlobna erupcija velja za najpogostejšo oblika alergije na sonce, ki prizadene približno 10–20 % prebivalstva.
Njeni simptomi se lahko pojavijo že nekaj ur po izpostavitvi soncu, vključujejo pa srbeče izpuščaje, rdečico ter tudi majhne mehurčke ali papule na koži.
Najpogosteje prizadene predele kot so obraz, dekolte in roke.
Fotoalergijska reakcija
Velja za obliko, ki nastane zaradi interakcije med sončno svetlobo in kemikalijami, nanesenimi na našo kožo. Te kemikalije lahko zajemajo tudi parfume, kreme ali določena zdravila, reakcija pa se lahko pojavi nekaj ur ali nekaj dni po izpostavitvi ter se izrazi kot rdečica, srbečica ali izpuščaji na prizadetih območjih.
Solarni prurigo (aktinični prurigo)
Aktinični oz. solarni prurigo je redkejša a hujša oblika alergije na sonce, ki prizadene predvsem otroke in mlajše odrasle, izrazi pa se z rdečimi, izbočenimi kožnimi lisami ter srbečimi bulicami, ki se lahko razširijo tudi na predele kože, ki niso bili izpostavljeni soncu. Je oblika, ki je pogosto tudi dedna.
Najpogostejši vzroki za nastanek
Alergija na sonce je rezultat preobčutljivosti imunskega sistema na ultravijolično (UV) sevanje, kjer imunske celice napačno “označijo” spremenjene kožne celice kot tujek ter tako sprožijo tudi vnetni odziv oz. nastanek vizualnih kožnih sprememb ter simptome alergije. Vzrokov za tovrstno nepravilno funkcijo imunskega sistema je lahko več - vse od genetskih predispozicij, oslabljene kožne pregrade ali interakcije z določenimi kemikalijami, zato je pomembno, da ob identifikaciji lastnih “sprožilcev” ali zmanjšanju dejavnikov tveganja budno preučimo tudi lastno zdravstveno ozadje in svojo vsakdanjo aktivnost.
Najpogostejši vzroki so:
Genetski dejavniki
Nekatere oblike alergije na sonce nosijo tudi genetsko komponento, ki se lahko deduje iz generacije v generacijo, kar pomeni, da določene mutacije v genih vplivajo na odziv kože na ultravijolično (UV) sevanje. Ena takšnih je predvsem Solarni prurigo, za katerim so ravno iz omenjenega razloga dovzetni predvsem otroci in mlajši odrasli.
Večjo dovzetnost oz. dejavnik tveganja predstavlja tudi genetska nagnjenost k avtoimunskim boleznim, kot sta lupus ali porfirija.
Interakcija s kemikalijami
Uporaba določenih kozmetičnih izdelkov kot so parfumi ali zdravila lahko prav tako poveča občutljivost kože na sončno svetlobo saj lahko sonce oz. UV-sevanje sproži procese kemičnih sprememb v teh snoveh, slednje pa tudi imunski odziv našega telesa.
Priporočamo, da krem z vprašljivo vsebnostjo in kvaliteto na telo ne nanašate, se o sestavinah pogovorite z ustreznim strokovnjakom oz. proizvajalcem ali se ob nanosu soncu ne izpostavljate.
Zdravila in fotosenzitivnost
Nekatera zdravila kot so antibiotiki, diuretiki ali kontracepcijske tablete lahko prav tako povečajo občutljivost kože na UV-sevanje, ter tako sprožijo hitrejši nastanek alergijskih reakcij ob izpostavitvi soncu, zato je pomembno, da problematiko naslovite tudi osebnemu zdravniku ter se ob uživanju določenih zdravil sončemu izpostavljanju, po priporočilu zdravnika, tudi izogibate.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za razvoj alergije na sonce lahko tako vključujejo že obstoječo predispozicijo oz. dedno nagnjenost ali pa je za kožno reakcijo dovolj že samo nenadna izpostavitev svetlobi, zaradi večih različnih vrst fotodermatoze pa je pomembno, da med simptomi ter dejavniki tveganja tudi učinkovito razlikujemo, saj se lahko le z znanjem pred njo tudi uspešno zaščitimo.
Najpogostejši dejavniki tveganja so:
- Genetska nagnjenost
Družinska anamneza oz. že prisotna fotodermatoza v družini
povečuje tveganje za njen pojav. - Svetel tip kože
Svetel tip kože pomeni manj prisotnega melanina in tudi manj naravne zaščite pred UV-sevanjem. - Nenadna ali intenzivna izpostavljenost soncu
Še posebej ob začetku pomladi, visokem poletju oz. na sončnih destinacijah. - Uporaba fotosenzitivnih zdravil
Antibiotiki, diuretiki, kontracepcijske tablete in protivnetna zdravila lahko povečajo občutljivost. - Kozmetični izdelki z fotosenzitivnimi sestavinami
Parfumi, konzervansi in določene kreme lahko sprožijo kožno reakcijo. - Prisotnost avtoimunskih bolezni
Lupus in druge avtoimunske bolezni povečajo tveganje za pojav. - Oslabljena kožna pregrada
Suha ali poškodovana koža je bolj dovzetna za UV-poškodbe, saj pomeni oslabljeno kožno pregrado, ki pa je nujna za učinkovito zaščito kože. - Nizka raven zaščitnih antioksidantov v koži
Pomanjkanje vitaminov kot sta vitamin C in E lahko prav tako prispeva k fotosenzitivnosti
saj oba vitamina nosita ključno vlogo pri zaščiti kože pred oksidativnim stresom in poškodbami zaradi UV-sevanja.
Vitamin C je močan antioksidant, ki pomaga nevtralizirati proste radikale, nastale zaradi izpostavljenosti UV-žarkom, Vitamin E pa stabilizira celične membrane in zmanjšuje poškodbe lipidov v koži ter pomaga pri celjenju kože.
Omenjena vitamina lahko v telo vnesemo tudi s pomočjo prehranskega dopolnila Beta karoten, ki spodbuja tvorbo melanina, kožo naravno ščiti pred negativnimi sončnimi vplivi oz. škodljivimi učinki UV-žarkov.
Zaključek
Alergija na sonce lahko prizadene kogarkoli - bodisi nasmejane najmlajše med igro v peskovniku, teku po vrtčevskem igrišču ali nas - odrasle, na več kot zasluženem letnem oddihu ali že samo sproščujočem pomladnem sprehodu, zato je nujno, da se o preobčutljivosti in njenimi znaki tudi seznanimo, z ustreznim znanjem ter zdravnikovo pomočjo pa tudi uspešno in ustrezno zaščitimo pred soncem. Pomembno je, da se zavedamo tako pozitivnih kot tudi negativnih vplivov sonca ter se “pod žarke” podamo tako z veseljem kot tudi ustrezno mero previdnosti.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
