V vsakem izmed nas obstaja subtilen mehanizem, ki zaznava nevarnost in nas opozarja, kadar telo ali um nista v ravnovesju. To stanje, ki nas pripravi na odziv, imenujemo anksioznost. Sliši se zaskrbljujoče, vendar pa kljub svoji intenzivnosti ni naš sovražnik - je pravzaprav del naravnega obrambnega sistema, ki nas ščiti pred nevarnostjo.
V čem torej preti nevarnost? Anksioznost je pomemben pokazatelj potencialne zunanje grožnje, kadar pa se njen mehanizem ne umiri, ostane stalno prisoten in povzroči niz telesnih nelagodij in stanj..
Anksioznost pa danes ni več redkost - ravno nasprotno, postaja namreč del vsakdana številnih ljudi, ki poročajo o znatnih telesnih spremembah, kot so dolgotrajna napetost, stres, pomanjkanje spanja in stalna izpostavljenost informacijam, vse to pa žal hkrati ustvarja tudi notranji nemir, ki se izraža kot pospešeno bitje srca, napetost v mišicah, težko dihanje ali občutek tesnobe brez očitnega razloga.
Anksioznost je stanje, ki lahko hitro nevarno “preplete” in dvigne številne telesne “alarme” in nas preslepi v občutja notranje utesnjenosti, kljub temu, da zunanjih groženj sploh ni.
Anksioznost tako vpliva na živčni, hormonski in imunski sistem, veže tesno nit s telesom, mislimi in čustvi, zato je razumevanje njenega izvora prvi korak k temu, da jo sprejmemo in začnemo obravnavati celostno in z zavedanjem, s pomočjo prehrane, dihanja in tudi prehranskih dopolnil, ki podpirajo živčni sistem.
Vabljeni!
Kaj je anksioznost
Anksioznost je čustveno-fiziološko stanje v katerem telo prekomerno aktivira sistem “boj ali beg”.
Gre za reakcijo, ki naj bi nas obvarovala pred nevarnostjo, a se ob sodobnih obremenitvah sproži tudi, kadar nevarnosti ni; ob stresnih situacijah, skrbeh, preobremenjenosti ali nepredelanih čustvih.
Razlika med strahom in anksioznostjo
Strah je odziv na konkretno grožnjo, anksioznost pa se pogosto pojavi brez jasnega vzroka. Gre za občutek ogroženosti, ki izvira iz notranjih vzorcev in preteklih izkušenj. Kadar traja dlje časa, začne vplivati tudi na telesno zdravje, spanje, prebavo in imunski sistem.
Kako anksioznost vpliva na telo
Anksioznost ni le psihično stanje temveč močno vpliva tudi na fiziologijo telesa. Kadar smo pod njenim vplivom, smo lahko priča številnim telesnim spremembam, kot so:
- Živčni sistem
Stalna napetost aktivira simpatični živčni sistem, kar poveča raven adrenalina in kortizola. - Srčno-žilni sistem
Poveča se srčni utrip, krvni tlak in poraba kisika. - Prebava
Anksioznost upočasni prebavni proces in povzroča napihnjenost, slabost ali zaprtje. - Hormoni
Dolgotrajni stres poruši ravnovesje kortizola, inzulina in ščitničnih hormonov. - Imunski sistem
Preobremenjen živčni sistem oslabi imunski odziv, kar poveča dovzetnost za okužbe.
Najpogostejši vzroki anksioznosti
Vzroki za anksioznost so lahko številni in pogosto prepleteni med seboj. Najpogostejši so:
- Kronični stres
stalna napetost brez časa za počitek. - Pomanjkanje spanja
zmanjšuje odpornost in povečuje občutljivost živčnega sistema. - Neuravnotežena prehrana
premalo hranil, zlasti magnezija, B-vitaminov in omega-3 maščob. - Hormonske spremembe
lahko vplivajo na razpoloženje, še posebej pri ženskah. - Travmatične izkušnje
pretekli dogodki, ki ostanejo nezavedno shranjeni v telesu.
Telo ob anksioznosti ne razlikuje med resnično in namišljeno nevarnostjo zato se živčni sistem odzove enako: poveča srčni utrip, napetost mišic in dihanje, tudi če nevarnost obstaja le v mislih.
Naravni pristopi za pomiritev
Naravni pristopi niso namenjeni zatiranju simptomov, temveč obnavljanju notranjega ravnovesja; tiste t.i. tihe osi v telesu, ki povezuje živčni sistem, dihanje, srčni utrip in čustveno doživljanje. Anksioznost pogosto postane glas telesa, ki nas opominja, da smo izgubili stik sami s sabo; prav naravni pristopi pa nam pomagajo ta stik znova vzpostaviti. Najbolj priporočene, naravne rešitve, so:
Zavestno dihanje
Zavestno, počasno dihanje deluje kot neposreden most med telesom in živčnim sistemom. Tehnike, kot so trebušno dihanje, počasni vdihi skozi nos ter daljši izdihi, zmanjšajo aktivacijo simpatičnega živčnega sistema - dela, ki sproži odziv "boj ali beg".
Že nekaj minut dnevno dokazano zniža raven kortizola, sprosti napetost v prsih in umiri misli. Redna praksa dihanja telesu povrne občutek notranje varnosti.
Gibanje
Lahkotno, mehko gibanje, sprehodi v naravi, raztezanje, joga, tai-chi ali plavanje pomagajo telesu sprostiti napetost, ki se odlaga v mišicah, ramenih in trebuhu.
Gibanje prav tako spodbuja nastajanje endorfinov, ki delujejo kot naravni antistresni hormoni, hkrati pa uravnava živčni sistem in stabilizira nihanja razpoloženja. Ritmično gibanje (hoja, dihanje, plavanje) daje telesu občutek umirjenosti in predvidljivosti, kar je pri anksioznosti izjemno dragoceno.
Spanec
Kakovosten spanec je temelj psihičnega ravnovesja saj se med spanjem živčni sistem regenerira, hormoni se uravnajo, telo predela čustvene obremenitve energija pa se obnovi. Reden spalni ritem (odhod v posteljo ob podobni uri, umiritev vsaj uro pred spanjem, izklop zaslonov) lahko zato drastično zmanjša občutke notranjega nemira.
Prehrana
Ima neposreden vpliv na delovanje živčnega sistema in hormonov. Prevelike količine sladkorja, kofeina in alkohola lahko povečajo občutek nemira in pospešenega utripa, zato jih je smiselno omejiti. Podpirajte telo z živili, bogatimi z magnezijem (mandlji, špinača, ovseni kosmiči), vitamini skupine B (stročnice, polnozrnata žita) ter omega-3 maščobami (ribe, chia semena, lanena semena), ki imajo dokazano pomirjujoč učinek na živčni sistem. Tudi redni, stabilni obroki preprečujejo padce sladkorja v krvi, ki so pogost sprožilec anksioznosti.
Globoko dihanje aktivira parasimpatični živčni sistem, ki deluje kot naravni »zaviralec« anksioznosti zato počasni, ritmični vdihi sporočijo telesu, da je varno, s tem pa se zniža tudi raven kortizola, um pa se umiri.
Pomoč prehranskih dopolnil
Telo ima izjemno sposobnost, da se samo uravnava in pomirja, v obdobjih večjih obremenitev, stresa ali neprespanosti pa mu lahko pomagamo tudi z izbranimi prehranskimi dopolnili, ki podpirajo živčni sistem in notranje ravnovesje. Njihovo delovanje je usmerjeno v regeneracijo, sprostitev in obnovo naravne harmonije med telesom in umom. Priporočamo:
Magnezij Plus pomaga sprostiti mišice in živčni sistem, zmanjšuje napetost ter spodbuja globlji in mirnejši spanec. Zaradi svoje uravnotežene sestave z dodatkom vitamina B6 prispeva tudi k zmanjšanju utrujenosti, kar je ključno pri dolgotrajni napetosti.
Omega-3 maščobne kisline prispevajo k optimalnemu delovanju možganov, izboljšujejo spomin in koncentracijo ter pomagajo zmanjševati stresne odzive. Njihov protivnetni učinek blagodejno vpliva tudi na srčno-žilni sistem in splošno počutje.
Florasen krepi povezavo med črevesjem in možgani – naravno pot komunikacije, kjer zdrav mikrobiom vpliva na tvorbo serotonina, hormona dobrega počutja. Uravnotežena črevesna flora zato pomembno vpliva na razpoloženje, energijo in odpornost.
B kompleks je ključnega pomena za zdravo delovanje živčnega sistema in presnovo nevrotransmiterjev, ki uravnavajo čustva in notranji mir. Redno dopolnjevanje vitaminov skupine B lahko zato pomaga ohranjati stabilno energijo in večjo psihično odpornost.
Baldrijan je eno najbolj cenjenih zelišč za naravno sproščanje. Pomaga umiriti živčni sistem, zmanjšati občutke napetosti in pospešeno bitje srca, povezanega s tesnobo. Ne povzroča zaspanosti čez dan, temveč spodbuja globok, kakovosten spanec ponoči.
Hmelj + melisa združujeta dve rastlini z izjemnim pomirjevalnim učinkom. Melisa deluje sproščujoče na živčni sistem in srčni utrip, hmelj pa pomaga zmanjšati notranji nemir in težave z nespečnostjo. Skupaj ustvarjata naravno podporo za mirno noč in čustveno ravnovesje čez dan.
POMEMBNO: Pred uporabo prehranskih dopolnil se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, sploh v primeru jemanja zdravil proti tesnobi ali depresiji. Dopolnila naj bodo vedno del celostnega pristopa skupaj z uravnoteženo prehrano, rednim gibanjem in času za pomiritev.
Zaključna misel
Anksioznost ali utesnjenost se pogosto zdi kot obremenjujoč pritisk, ki nas povleče globoko v težo lastnih misli. A nas resnici zgolj uči poslušanja – telesa in notranjega tempa, ki ga v hitrem svetu še kako hitro spregledamo. Anksioznost ni znak šibkosti, temveč povabilo k ravnovesju in počitku, k vračanju samega k sebi. Telo nam z njenimi signali sporoča, da potrebuje več prostora, miru in topline, zato je pomembno, da mu prisluhnemo in ponudimo podporo, ki jo zasluži. S povečanim zavedanjem lahko anksioznost hitro postane zgolj pokazatelj in “usmerjevalec” na poti k notranji stabilnosti in poglobljenemu zavedanju.
POMEMBNO: Anksioznost je lahko del naravne odzivne sposobnosti telesa, vendar vztrajajoča ali intenzivna utesnjenost zahteva takojšnjo zdravniško podporo. Kadar občutki tesnobe trajajo dlje časa, vplivajo na spanec, delo, odnose ali povzročajo telesne simptome (razbijanje srca, vrtoglavice, težko dihanje, stalno napetost, bolečine v prsih), je pomembno takoj poiskati strokovno pomoč. Psiholog, terapevt ali zdravnik lahko pomaga prepoznati vzroke, oceniti stopnjo težav in predlagati ustrezno podporo, ki vključuje terapijo, spremembe življenjskega sloga ali druge oblike strokovne obravnave. Za stanje anksioznosti lahko tako poda diagnozo zgolj ustrezen zdravnik.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
Farmacevtska kakovost 
Enostavna uporaba 
