Skoraj ni kuharja - tako profesionalnega kot ljubiteljskega, ki ne bi poznal edinstvene arome, mehkih in nežnih listov ter značilnega, močnega okusa bazilike - rastline, ki danes velja za pravi simbol mediteranske kuhinje, energije sonca, topline in vitalnosti ter “zavetnice” zdravja, ki v tradicionalni medicini že tisočletja pomaga tudi pri lajšanju številnih tegob kot so prebavne težave, vnetja, utrujenost in tudi notranji nemir.
Bazilika je tako, poleg edinstvenega okusa, ki ga spletajo sladke, začimbne note, “prepojena” še z bogastvom eteričnih olj, antioksidantov in protivnetnih spojin, ki naše telo nežno spodbujajo k notranjemu ravnovesju, delujejo blago antiseptično, pomirjajo črevesje in poživljajo duha zato jo najdemo tudi kot sestavino številnih produktov naravne kozmetike, za nego telesa.
Bazilika je tako več kot upravičena “zvesta” spremljevalka v kuhinji, ki hkrati “tiho” prinaša tudi številne terapevstvke učinke, v današnjem zapisu pa vas zato seznanjamo z vsemi njenimi učinki, ki bodo pripomogli tako k lažjemu doseganju notranjega miru kot notranjega ravnovesja.
Kaj je
Bazilika (Ocimum basilicum L.) je aromatična, “zdravilna” rastlina, ki s svojimi eteričnimi olji, antioksidanti in protivnetnimi spojinami podpira prebavo, delovanje dihal, pomirja živčni sistem in krepi imunsko obrambo.
Morfološki opis rastline
Zaradi svojega vonja in visoke prisotnosti eteričnih olj je bazilika hitro prepoznana rastlina, k hitri prepoznavnosti pa doprinesejo nežni ovalni listi, oz sledeče vizualne lastnosti.
Steblo
Bazilika je enoletna zelnata rastlina, ki zraste prb. 30 do 60 cm visoko in razvije nežno, a razvejano steblo. Je rahlo dlakavo, pogosto rdečkasto obarvano pri nekaterih sortah, in se proti vrhu razrašča v stranske poganjke.
Listi
So značilno ovalni do jajčasti, z nežno nazobčanim robom, nameščeni nasprotno na steblu. Barva listov je lahko svetlo ali temno zelena, pri nekaterih sortah tudi vijoličasta. Površina listov je mehka, gladka in izžareva bogat, topel vonj, ki izvira iz žlezastih struktur, kjer se nahajajo eterična olja.
Cvetovi
So drobni, beli ali rožnati, združeni v klasasta socvetja na vrhovih poganjkov. Cvetenje se običajno začne v poletnih mesecih, po cvetenju pa rastlina postopoma izgubi svojo aromo, zato se v kulinarične namene najpogosteje uporablja pred ali tik ob začetku cvetenja.
Koreninski sistem
Je razmeroma plitev, a razvejan in se dobro razvije v rahli, humusni prsti, ki dobro zadržuje vlago.
Ob dotiku bazilike njeni listi sprostijo prav poseben, topel, začimbno sladek vonj, ki je rezultat vsebnosti posebnih eteričnih olj, shranjenih v drobnih žlezah rastline.
Poleti bazilika zacveti z drobnimi belimi ali rožnatimi cvetovi, združenimi v vitka socvetja, ki elegantno zaključujejo njena stebla, preprost a hkrati razkošen videz pa nas opominja, da naravna lepota ni nujno bujna in včasih poudarjena z nežnostjo, uporabnostjo in učinkovitostjo.
“Zdravilne” spojine
Bazilika (Ocimum basilicum L.) je zelišče, katero v sebi nosi zapleteno in bogato kemijsko sestavo, saj so spojine, predvsem tiste, ki se nahajajo v eteričnem olju, rezultat tisočletnega razvoja rastline, ki se je z naravnimi mehanizmi prilagodilo določenemu okolju in hkrati razvilo obrambne in aromatične funkcije, ki prinašajo številne koristi tudi našemu zdravju. Govorimo o eteričnih oljih, fenolnih spojinah, flavonoidih oz.:
Eterična olja
Je eden najpomembnejših nosilcev “zdravilnih” lastnosti rastline, njegova sestava pa se razlikuje glede na vrsto, okolje, zemljo in čas nabiranja, a obstaja nekaj glavnih spojin, ki so v različnih oblikah bazilike najpogosteje prisotne. Te so:
- Linalol
eden glavnih monoterpenski alkoholov, odgovoren za prijetno, cvetlično aromo bazilike. - Metilhavikol (estragol)
fenilpropanoid, ki prispeva k sladkemu, rahlo “pikantnemu” vonju. - Eugenol
fenolna spojina, ki prispeva k začimbnemu vonju, podobnemu klinčkom. - 1,8-cineol (evkaliptol)
- monoterpenski oksid, ki daje svežo, noto mentola.
- Kamfen, borneol, fenkon, sabinen, limonen, ocimen, terpineol
oz. spojine, ki dodajajo globino aromi in kompleksnost eteričnemu olju.
Te spojine so tudi hlapni elementi in so najbolj koncentrirani v listih pred cvetenjem, s časom, vročino in sušenjem pa se lahko tudi spreminjajo.
Fenolne spojine
Bazilika je bogata tudi s fenolnimi kislinami, ki so nepogrešljiv del rastlinskih obrambnih mehanizmov. Te kisline nosijo pomembno vlogo pri oksidacijskih procesih, svetlobni zaščiti in interakciji z mikroorganizmi.
Najpogosteje prisotne fenolne kisline v baziliki so:
- Rožmarinska kislina
ena izmed prevladujočih fenolnih kislin, prisotna tudi v drugih zeliščih družine ustnatic. - Kafeinska kislina
- Ferulna kislina
- Kumarinska kislina
Te kisline so topne v vodi in se sprostijo ob pripravi čaja ali macerata, s čimer postanejo dostopne tudi v vodnih pripravkih rastline oz. čajih in napitkih.
Flavonoidi
So barvila in signalne molekule, prisotne v skoraj vseh rastlinah, v baziliki pa delujejo predvsem kot pigmenti, ki privabljajo opraševalce in kot zaščita pred UV-sevanjem. V listih bazilike najdemo več različnih flavonoidov, med katerimi so:
- Apigenin
- Luteolin
- Kvercetin
- Kaempferol
- Isoramnetin
Flavonoidi v baziliki delujejo kot močni antioksidanti, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom ter podpirajo zdravje srca, ožilja in imunskega sistema.
Tanini in grenčine
So pomemben del obrambnega sistema rastline saj vplivajo na zaznavanje okusa ter nosijo zaščitno vlogo pred škodljivci in patogeni.
Bazilika vsebuje tudi grenčine, ki imajo pomembno vlogo pri podpiranju našega zdravja saj delujejo kot spodbujevalci prebavnih sokov, aktivirajo izločanje žolča in tako pomagajo pri boljši razgradnji hrane in absorpciji hranil. Z njihovo pomočjo se prebavni sistem »prebudi«, jetra delujejo bolj učinkovito, telo pa lažje vzpostavlja presnovno ravnovesje. Grenčine v baziliki so še posebej cenjene v tradicionalni zeliščni rabi, kjer se rastlina uporablja tudi kot blaga pomoč po težkih obrokih ali pri upočasnjeni prebavi.
Saponini
V določenih delih rastline, predvsem v koreninah ali mladih poganjkih so lahko prisotni tudi saponini; kompleksne spojine, ki se pri stiku z vodo penijo in so v vodi topne.
Fitosteroli
Rastlina vsebuje tudi fitosterole, kot sta β-sitosterol in stigmasterol, ki so strukturno podobni holesterolu, a jih najdemo zgolj v rastlinskih virih.
Zaključek
Bazilika tako ni le priljubljena začimba, ki zgolj oplemeniti naše jedi, temveč močna rastlina, ki s širokim spektrom spojin močno podpre naše telo in duha, s svojim simbiotičnim delovanjem pa okrepi vse notranje procese, vitalne za boljše telesno ter mentalno počutje. Njena podpora prebavi in uravnavanju napetosti nas tako vrača k občutku lahkotnosti, katerega pripisujemo stanju brezskrbnosti in splošnega zdravja prebavil, zato je pomembno, da dobro poznamo tudi zdravstvene koristi njene uporabo - bodisi v obliki čaja, sveže rastline ali kot del obroka. Odličen primer zunanje uparabe je tudi uporaba naravnega šampona, ki je zaradi svoje sestave primeren za vse vrste las ter tudi za občutljiva lasišča.
V današnjem zapisu lahko tako najdete številne informacije o “zdravilnih” učinkih, o katerih lahko govorite tudi s svojim osebnim zdravnikom ali prehranskim svetovalcem ter nadaljnjo uporabo in odmerjanje prilagodite še za večji učinek in hitrejšo dosego želenih rezultatov.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
Priljubljeno 
