Praznični dnevi prinesejo občutek topline, domačnosti in povezanosti, hkrati pa tudi nekoliko drugačen ritem prehranjevanja, kot smo ga vajeni v običajnem tednu. Tako se obilnejši in mamljivi obroki, več sladkarij, kombiniranje živil, pozne večerje in nekoliko manj gibanja kar nanizajo v vrsto in ustvarijo neljube pogoje, na katere se naša prebava odzove… nič kaj praznično.
Napihnjenost, občutek polnosti ali krči s tem postanejo decembrsko darilo, katerega nihče zares ni želel.
Vsaka od pisanih dobrot, ki nas “obteži” torej poleg omamnega okusa prinaša mnogo več; majhne prehranske vrednosti, visoke ravni holesterola in nasploh neugoden vpliv na črevesje, saj slednje za njeno razgradnjo potrebuje več časa, zaradi presežka sladkorja, maščob in manj vlaknin pa so ogrožene tudi dragocene, dobre bakterije črevesne mikroflore.
Ker pa želimo, da dragocen praznični čas preživite v bližini svojih najdražjih in ne stranišč, bomo v nadaljevanju raziskali, kaj napihnjenost po praznikih pravzaprav je, zakaj nastane ter kako lahko s preprostimi koraki, prehranskimi dopolnili in premišljenim uživanjem prazničnih delicij pomagamo svojemu telesu, da si povrne in ohrani lahkotnost, tudi v času največjih doživetij leta.
Vabljeni!
Kaj je napihnjenost po praznikih
Napihnjenost je eden najpogostejših občutkov, ki se pojavi v prazničnem času in neposredno po njem. Gre za stanje, pri katerem se v prebavnem traktu nabira več zraka ali plinov, kot jih telo lahko učinkovito premakne in izloči. Je odraz ravnovesja med prebavnimi sokovi, peristaltiko, mikrobioto in delovanjem živčnega sistema in se najpogosteje odrazi kot:
Plini v črevesju
Tvorba plinov je normalen del prebave, saj nastajajo pri razgradnji vlaknin in ogljikovih hidratov. Po praznikih se ta proces okrepi, ker se v črevesju znajde več sladkorjev, škrobov in kombinacij živil, ki dajejo mikrobom hranilo za hitrejšo fermentacijo. To poveča volumen plinov in občutek napetosti.
Počasnejša peristaltika
Večja količina hrane zmanjša naravno gibanje črevesja. Črevesje se upočasni, ker telo porabi več energije za razgradnjo težje hrane. Vsebina se premika počasneje, kar podaljša čas zadrževanja plinov.
Preobremenjen želodec in počasnejše praznjenje
Mastna, težka hrana zahteva več želodčne kisline in encimov. Želodec potrebuje več časa, da prebavi obrok, zato hrana ostane v njem predolgo, kar povzroči občutek pritiska, napenjanja in celo refluks.
Zakaj nastane
Napihnjenost se običajno pojavi zaradi sočasnosti več sprožilcev, ki so v prazničnem obdobju skoraj neizogibni. Gre za skupek plinov, počasne prebave in preobremenitve, ko pa se ti združijo, prebavni sistem hitro preseže svojo optimalno mejo. Razlogi za nastanek v prazničnem času so najpogosteje:
Več sladkorja in sladic
Prazniki so čas kolačev, čokolade, peciva in sladic po obrokih. Sladkor je najljubše “gorivo” za črevesne kvasovke, zato se fermentacija intenzivira in nastane več plinov.
Hitrejše in manj zavestno prehranjevanje
Kadar jemo hitro, v telo nehote vnašamo zrak, poleg tega pa živčni sistem v stresu ali naglici slabše prebavlja, ker telo ni v parasimpatičnem stanju — stanju, ki omogoča optimalno prebavo.
Mastna in težka hrana
Mastni obroki se prebavljajo počasneje, kar pomeni, da želodec ostane poln dlje časa. Hrana “stoji” in povzroča občutek pritiskanja ter polnosti pod rebri.
Alkohol
Alkohol draži prebavno sluznico in zmanjšuje izločanje prebavnih encimov. Odvzema tudi tekočino, zato se črevesna vsebina zgosti, kar še poveča nastanek plinov.
Kombiniranje hrane
Tipičen praznični vzorec: najprej mastna hrana, nato sladica. Takšna kombinacija je ena najtežjih za želodec, saj sladkor zavre prebavo maščob, kar povzroči občutek napihnjenosti, ki lahko traja ure.
Napihnjenost se okrepi že pri 1-2 dneh nepravilnega prehranskega ritma, saj se mikrobiota zelo hitro odzove na presežek sladkorja in maščob, to pa vpliva tudi na nastajanje plinov. A brez skrbi, telo se po praznikih praviloma lahko ponovno stabilizira že v 48-72 urah, vendar le, če mu zagotovimo počitek, preprosto prehrano in dovolj hidracije.
Zakaj se črevesje obremeni
Praznična prehrana pogosto vključuje več sladkorjev, maščob, predelanih živil in kombinacij obrokov, ki jih telo ne prejema v tako kratkem času skozi leto. Ta sprememba neposredno vpliva na črevesno mikrobioto – občutljiv in dinamičen ekosistem, ki ureja prebavo, imunost, vnetja ter celo naše razpoloženje. To pomeni, da kadar naša mikrobiota postane preobremenjena, lahko spremeni svojo sestavo in žal tudi razmerje med “dobrimi” in manj ugodnimi bakterijami.
Napihnjenost, plini, počasna prebava ali občutek teže tako niso le posledica prevelike količine hrane, temveč odraz tega, kako se mikrobiota odziva na prehranske obremenitve. Razumevanje teh procesov nam pomaga bolje razumeti, zakaj telo po praznikih potrebuje nekaj dni, da se vrne v ravnovesje.
Sprememba vrstnega ravnovesja bakterij
Praznična prehrana vsebuje veliko sladkorjev, predelanih sladic in škrobnih jedi, kar ustvarja okolje, v katerem se hitro razmnožujejo bakterije, ki presnavljajo sladkor. Te bakterije med fermentacijo proizvajajo več plinov, kar vodi v občutek napihnjenosti, pritiska in vetrov. Povečan delež tovrstnih bakterij lahko vpliva tudi na večjo željo po sladkem — začaran krog, ki se po praznikih pogosto krepi.
Zmanjšanje koristnih sevov
Vlaknine so najpomembnejša hrana za koristne bakterije, vendar jih je v praznični prehrani običajno manj. Kadar omenjenih prebiotičnih vlaknin primanjkuje, koristni sevi nimajo dovolj “goriva”, zato njihov delež upada. Posledično se spremeni celotna dinamika mikrobiote, prebava se upočasni, plini se tvorijo hitreje in v večji količini.
Slabša integriteta črevesne bariere
Kadar je mikrobiota neuravnotežena, se oslabijo tudi obrambni mehanizmi črevesne stene. Ta postane bolj prepustna in občutljiva, kar lahko vodi do krčev, bolečin, napenjanja ali celo začasnih prebavnih motenj, kot so driska ali zaprtje. Črevesna mikrobiota je ključna za imunski odziv, zato njen padec občutimo celostno, ne le v prebavi.
Vlaknine po praznikih delujejo kot “rešitelj” črevesja, saj nase vežejo vodo, pospešijo peristaltiko in zmanjšajo fermentacijo. Že en dan povečanega vnosa vlaknin lahko zato občutno zmanjša občutek napihnjenosti.
Pomoč prehranskih dopolnil
Praznični obroki so pogosto bogatejši, težji in združujejo živila, ki jih običajno ne uživamo skupaj. Telo zato deluje pod večjim pritiskom – prebava se lahko upočasni, mikrobiota izgubi ravnovesje, jetra pa morajo predelati več maščob, sladkorjev in alkohola kot sicer. Prav v teh obdobjih pa lahko izbrana prehranska dopolnila pomagajo telesu, da lažje ponovno vzpostavi svoj naravni ritem.
Podpora naj bo vedno celostna: usmerjena k krepitvi črevesne flore, lažjemu delovanju prebavnih sokov ter obnovi prebavnega toka, ki daje občutek lahkotnosti in notranjega ravnovesja.
Priporočamo
Florasen
Florasen je napredna mešanica probiotičnih sevov, ki podpirajo črevesje med praznikih, ko je najbolj obremenjeno. Pomaga zmanjševati prekomerno fermentacijo, stabilizira prebavni ritem ter obnavlja mikrobioto, ki jo pogosto poruši kombinacija sladic, mastnih jedi in alkohola.
Prebiotik Inulin
Inulin, česen in muškatna buča je naravni vir topnih prehranskih vlaknin, ki delujejo kot hrana za koristne črevesne bakterije. Z rednim uživanjem spodbuja razvoj koristnih bakterij, izboljša peristaltiko in zmanjša občutek napihnjenosti, ki se pojavi, ko prebavni sistem deluje počasneje kot običajno.
Pegasti badelj + kurkuma
Jetra so po praznikih eden najobremenjenejših organov, kombinacija pegastega badlja in kurkume pa lahko ponudi odlično podporo, saj vsebuje silimarin, učinkovino, ki spodbuja regeneracijo jetrnih celic in naravno razstrupljanje. Kurkuma pomaga pri razgradnji maščob in umirja prebavne obremenitve, zato skupaj delujeta kot učinkovita pomoč za ponovno vzpostavitev prebavnega ravnovesja.
Zaključna misel
Napihnjenost po praznikih je povsem naraven odziv telesa, ki se poskuša vrniti v svoj običajni ritem po obdobju obilnejše in raznolike hrane. Namesto, da napihnjenost razumemo kot vsakdanjo posledico pregreh, je priporočljivo, da pojav doživljamo kot opozorilo in povabilo k umiritvi, počasnejšemu tempu in zavestnejšemu odnosu do hrane. Vsak lahkotnejši obrok, vsak kozarec vode in vsak trenutek počitka lahko prispevata k mirnejših praznikom in uravnovešeni prebavi, nujno je le, da prebavne težave prepoznamo in naglasimo pravočasno – namesto obloženemu krožniku pa pozornost namenimo ljudem in ustvarjanju novih spominov.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
Priljubljeno 
Hiter učinek 
