Napihnjenost je pogost pojav, ki ga ljudje občutimo kot neprijetno otekanje trebuha, napetost in pritisk, ki ga spremljajo tudi vetrovi, in čeprav jo pogosto pripišemo posameznim obrokom ali stresu, v resnici odraža skupek in vpliv večih dejavnikov, ki negativno vplivajo na našo prebavo.
Eden najpogostejših razlogov je naša prehrana: prekomerno uživanje predelane hrane, mastnih obrokov in sladkorja, drugi hiter način prehranjevanja, kjer hrano pogoltnemo brez zadostnega žvečenja in s preveč zraka ali pa neuravnovešena črevesna mikrobiota, ki sporoča, da v našem črevesju bivajo in v boju za preživetje “zmagujejo” tudi bakterije, ki nikakor niso priporočljive.
Napihnjenost pa ni le posledica prehranskih navad - pogosto ji botrujejo tudi čustva in dolgotrajen stres, ki zavirajo prebavne procese, upočasnjujejo gibanje črevesja in vodijo v zastajanje plinov, zato sta zavedanje in spoznanje, da napihnjenost pravzaprav “nosi več obrazov”, tisti orodji, ki nam omogočata njeno razumevanje in zato tudi lažjo odpravo.
V današnjem zapisu tako posvečamo pozornost vzrokom za nastanek nevšečnosti, s katerimi lahko drastično povečate svoje možnosti za učinkovito odpravo, le-tem pa lahko dodate še naravna prehranska dopolnila, ki dokazano učinkovito vplivajo na prebavni sistem, ga pomirjajo, uravnavajo črevesno floro ter odpravljajo tudi napihnjenost.
Kaj je
Je neravnovesje v prebavi, ki lahko izvira iz prehrane, načina življenja ali čustvenih dejavnikov, do napihnjenosti pa pride, ko hrana zastaja v prebavnem traktu, saj se v njej kopičijo plini ali pa črevesje ne deluje v svojem ritmu.
Vzroki za nastanek
Napihnjenost je težava, ki se redko pojavi brez vzroka in kompleksen pojav, pri katerem se prepletajo prehranske navade, življenjski slog, psihološki dejavniki in včasih celo hormonska nihanja.
Prav zaradi omenjenih pa simptomi pri posameznikih tudi niso enaki in pogosto zahtevajo individualen pristop, zato je nujno razumeti, kateri dejavniki v ozadju jo sprožajo. Najpogostejši so:
Prehranske navade
Eden najpogostejših vzrokov za napihnjenost je prehrana kjer lahko prevelik vnos mastne in predelane hrane upočasni prebavo, saj telo potrebuje več časa za razgradnjo takih obrokov.
Poleg omenjenega so velik del tveganja tudi gazirane pijače, ki so bogate z ogljikovim dioksidom kateri se “rad” nabira v želodcu in tako povzroča napetost.
Hrana, bogata s sladkorji in umetnimi sladili, prav tako spodbuja fermentacijo v črevesju in vodi do čezmernega nastajanja plinov.
Pomanjkanje vlaknin ali njihova nenadna povečana količina
Vlaknine so nujne za zdravo prebavo, vendar je njihovo ravnovesje ključno. Premalo vlaknin tako povzroča zastajanje hrane v črevesju in posledično napihnjenost medtem, ko nenadna uvedba velikih količin vlaknin prav tako privede do napihnjenosti, saj se bakterije na novo ravnovesje šele prilagajajo.
Slabe prehranjevalne navade
Hitro prehranjevanje, premalo žvečenja in uživanje obrokov pod stresom pogosto pomenijo, da z zaužito hrano pogoltnemo tudi preveč zraka. Ta se nato kopiči v prebavnem traktu in povzroča napihnjenost. Hitra hrana, ki je težka in mastna, ta učinek še dodatno okrepi, saj obremenjuje prebavni sistem.
Neravnovesje črevesne mikrobiote
Črevesna mikrobiota je ena ključnih “varovalk” prebavnega zdravja a kadar je ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami porušeno, bodisi zaradi stresa, antibiotikov, enolične prehrane ali premalo gibanja, to sproži težave kot so napihnjenost, napet trebuh in bolečine.
Neravnovesje povzroča več procesov fermentacije, s tem pa tudi več plinov in neprijetnih simptomov.
Stres in psihološki dejavniki
Naša prebava je tesno povezana z živčnim sistemom, zato veliko vlogo pri nastanku napihnjenosti predstavlja tudi stres saj v stanju napetosti telo upočasni prebavne procese to pa povzroči počasnejše praznjenje želodca in črevesja, ki vodi v občutek teže in napetosti. Dolgotrajen stres lahko celo spremeni gibanje črevesja ter vpliva na ravnovesje mikrobiote.
Hormonska nihanja
Hormoni pomembno vplivajo na delovanje prebavnega sistema zato se lahko napihnjenost pri ženskah pogosto pojavlja tudi v drugi polovici menstrualnega cikla, to pa se zgodi predvsem zaradi nihanj estrogena in progesterona, ki vplivata na zadrževanje vode ter gibanje črevesja. Prav tako so hormonske spremembe v nosečnosti ali menopavzi lahko razlog, da je napihnjenost pogostejša in izrazitejša.
Hormonska nihanja, zlasti med menstrualnim ciklom, so lahko pomemben vzrok napihnjenosti pri ženskah saj spremembe v ravni estrogena in progesterona vplivajo na zadrževanje vode ter gibanje črevesja, zato se napihnjenost pogosto pojavi tik pred menstruacijo.
Medicinska stanja
Napihnjenost je lahko tudi simptom določenih zdravstvenih stanj kot so sindrom razdražljivega črevesja, intoleranca na laktozo, celiakija ali gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Pri teh primerih je napihnjenost posledica nezmožnosti telesa, da bi pravilno razgradilo določena hranila, kar vodi v presežno fermentacijo v črevesju.
Pomanjkanje gibanja
Sedeč življenjski slog vpliva na počasnejše delovanje prebavnega sistema saj se, ko telo ni dovolj aktivno, upočasni peristaltika – naravno gibanje črevesja, ki potiska hrano naprej. Posledica je zastajanje hrane, večja tvorba plinov in občutek teže. Že redna hoja lahko občutno zmanjša pogostost napihnjenosti.
Nezadostna hidracija
Voda je ključna za prebavo in premikanje hrane skozi črevesje, kadar pa je vnos tekočine premajhen, se prebava upočasni in hrana zastaja. To pogosto povzroča napihnjenost, saj se hkrati poveča tudi možnost zaprtja. Zadostna hidracija tako omogoča črevesju, da deluje v svojem naravnem ritmu.
Premalo vode v dnevu lahko neposredno prispeva k napihnjenosti saj se, brez zadostne tekočine, prebava upočasni, hrana zastaja v črevesju, plini pa se kopičijo. Hidracija je zato eden izmed najpreprostejših ukrepov za preprečevanje občutka težkega trebuha.
Prehranska dopolnila
Napihnjenost je pogosto posledica porušenega ravnovesja v prebavi – bodisi zaradi hrane, stresa ali počasnejšega delovanja črevesja, a poleg sprememb življenjskega sloga lahko posežemo tudi po prehranskih dopolnilih, ki podpirajo prebavo, spodbujajo črevesno mikrobioto in krepijo organe, pomembne za presnovo. Spodaj so predstavljena dopolnila, ki lahko nežno, a učinkovito prispevajo k zmanjšanju občutka napihnjenosti:
Prebiotik Inulin
Prebiotik Inulin združuje dve ključni sestavini za ravnovesje črevesja: Inulin, ki deluje kot prebiotik, saj hrani koristne bakterije in spodbuja njihovo rast ter česen, ki podpira normalno delovanje prebave in deluje protimikrobno. Skupaj prispevata k občutku lahkotnejše prebave in manjšega napihovanja.
Florasen
Florasen je multibiotik s skrbno izbranimi probiotičnimi sevi, ki obnavljajo naravno črevesno floro saj poskrbi, da se dobre bakterije “okrepijo”, črevesje ponovno pridobi svoj naravni ritem in zmanjša tudi zadrževanje plinov. Doseženo ravnovesje vodi v manj napihnjenosti, bolj redno odvajanje in splošno boljše počutje. Redna uporaba Florasena pa podpira tudi imunski sistem, saj zdrava mikrobiota pomeni še močnejšo odpornost.
Pegasti badelj, kurkuma
Pegasti badelj, kurkuma podpira zdravje jeter, ki so ključni organ pri presnovi hranil in razstrupljanju telesa, jetra, ki delujejo optimalno, pa pomenijo tudi, da se prebava olajša in zmanjša občutek teže po obrokih. Kurkuma s svojim protivnetnim učinkom dodatno umirja prebavne težave, blaži draženje v črevesju in prispeva k manjši napihnjenosti. Gre za kombinacijo, ki deluje celostno – podpira prebavo, presnovo in notranje ravnovesje.
Proktolex
Proktolex kapsule s podpiranjem rednega odvajanja zmanjšujejo zastajanje blata in s tem tudi zmanjšujejo občutek pritiska v trebuhu, poleg tega pa lajšajo tudi težave s hemoroidi, ki so pogosto posledica dolgotrajnih prebavnih motenj. Urejena prebava pomeni manj napihnjenosti in večjo notranjo sproščenost.
Zaključna misel
Napihnjenost nam odkriva kompleksno povezanost med našo prehrano, načinom življenja in notranjim ravnovesjem in zato predstavlja simptom kot priložnost, da poglobljeno pogledamo vase in raziščemo, kje v našem načinu življenja lahko vnesemo spremembe, ki bodo tudi dolgotrajnejši povod za boljše počutje. Naj bo to uživanje več vlaknin, manj predelane hrane ali pa več počasnega žvečenja, ustvarjanja trenutkov miru in sprostitve - naše telo in prebavni sistem sta izjemno občutljiva in si zaslužita vso možno podporo, zato je tako pravilno kot dostojno, da svojo skrb okrepim tudi z učenjem in informiranjem o skrbi zanju.
Vsak vzrok napihnjenosti nas torej opozarja, da smo celostna bitja, ki živijo v povezanemu ritmu med zunanjim svetom in notranjimi potrebami zato sprejmimo odgovornost do svoje prebave in ji zagotovimo “gorivo” za delovanje, ki je primerno in jo varuje.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
