Srce je našemu telesu najpomembnejši organ in kot “motor”, ki neumorne “poganja” našo življenjsko silo, s katerim pa ustvarja tudi pomemben tlak, s katerim kri potuje po vseh delih našega telesa in jim dovaja pomembna hranila, kisik in energijo. Zaradi njegove pomembnosti je tako še toliko bolj pomembna tudi njegova vrednost, saj lahko, kadar ta pade, vpliva na opisano pot naše krvi po telesu. Takšno spremembo imenujemo tudi nizek krvni tlak oz. hipotenzija, ki pomeni, da naša kri ne doseže možganov, organov in mišic dovolj hitro, zato pa se lahko soočamo tudi s številnimi simptomi, oz. spremembami v delovanju našega telesa. Vrtoglavica, šibkost ali celo nepojasnjeno utrujenost so ene izmed najpogostejših, ki lahko znatno vplivajo na naš vsakdan, zato se v današnjem zapisu osredotočamo pomenu nizkega pritiska ter kaj za naše zdravje pravzaprav pomeni.
Kaj je
Hipotenzija ali nizek krvni tlak je stanje, pri katerem je tlak krvi v žilah nižji od običajnega.
Kako beležimo tlak
Krvni tlak je merilo sile, s katero kri pritiska na stene arterij tj. sila, s katero srce črpa kri po telesu. Obeležujemo ga v milimetrih živega srebra (mmHg) in izražamo z dvema vrednostma:
- sistolični tlak
višja vrednost, ki predstavlja pritisk v žilah, ko srce utripa (se skrči), - diastolični tlak
nižja vrednost, ki predstavlja pritisk, ko srce počiva med utripi.
Primer zapisa: 120/80 mmHg, kjer je 120 sistolični in 80 diastolični tlak.
Optimalne ravni
Normalni krvni tlak odraslega človeka pomeni, da je sistolični tlak od 120–129 mm Hg, diastolični krvni tlak pa od 80–84 mm Hg.
Kako ga merimo; doma ali pri zdravniku
Krvni tlak lahko merimo na več načinov in z različnimi napravami kot sta ročni merilnik ali digitalni, tlak pa lahko izmerimo sami ali pa nam ga izmeri za to usposobljeno zdravstveno osebje.
- z ročnim merilnikom (manšeta, merilnik tlaka in stetoskop)
uporablja ga zdravstveno osebje, - z digitalnim merilnikom,
ki je enostaven za domačo uporabo (na nadlakti ali zapestju).
Kdaj je tlak prenizek
Krvni tlak je prenizek, ko izmerjene vrednosti padejo pod 90/60 mmHg, to pomeni, da je sistolični tlak (zgornja vrednost) manjši od 90 mmHg, diastolični (spodnja vrednost) pa manjši od 60 mmHg. Nizek tlak imenujemo tudi hipotenzija.
POMEMBNO: Za razliko od visokega tlaka kjer so tveganja presežkov meritev jasno opredeljena, je hipotenzija lahko pri nekaterih zdravih posameznikih normalna in ne povzroča nobenih težav, zato so navedene vrednosti nizkega tlaka splošne in se med posamezniki lahko razlikujejo. Priporočamo, da se za merjenje naročite pri svojem osebnem zdravniku, ki vam bo svetoval individualno in glede na vaše obstoječe zdravstveno stanje. V primeru pojava simptomov, z obiskom pri zdravniku ne odlašajte.
Vzroki
Nizek krvni tlak ali hipotenzija ima lahko začasne, prehodne ali dolgotrajne vzroke in, medtem, ko je pri nekaterih posameznikih povsem normalna, se pri drugih lahko razvije tudi kot posledica pomanjkanja, izčrpanosti ali drugih bolezenskih stanj, zato je pomembno, da poslušamo in opazujemo svoje telo, beležimo morebitne simptome in se na merjenje napotimo tudi k osebnemu zdravniku.
Najpogostejši vzroki za nastanek pa so lahko:
Najpogostejši vzroki:
- Dehidracija
V kolikor naše telo izgubi tekočino (npr. pri vročini, bruhanju, driski ali nezadostnem pitju), lahko to zmanjša volumen krvi in posledično tudi zniža tlak.

Dehidracija je eden najpogostejših in spregledanih vzrokov za nizek krvni tlak saj “sproži val” zdravstvenih sprememb, ki povzročijo, da se volumen krvi zmanjša in krvni obtok oslabi, to pa posledično vpliva tudi krvni tlak, ki drastično upade. Upad se nato izrazi kot omotica, vrtoglavica, utrujenost ali celo omedlevica, še posebej pri vročini, po vadbi ali ob prebavnih težavah.
Prav tako na kognitivno zbranost in ravnotežje vpliva tudi blaga dehidracija, zato je redno uživanje tekočine (voda, juhe, zeliščni čaji) eden najenostavnejših naravnih ukrepov za podporo tlaku, predvsem poleti ali pri fizični aktivnosti.
- Pomanjkanje vitaminov in hranil
kot so vitamin B12, folna kislina in železo, ki vplivajo na tvorbo rdečih krvničk in oskrbo tkiv s kisikom, lahko povzročijo nizek tlak. Vitamine B lahko zato zaužijete tudi preko prehranskih dopolnil Vitamin B. - Dolgotrajno stradanje ali neuravnotežena prehrana
kjer premalo telesne energije in soli vodi do šibkega krvnega obtoka. - Hormonske motnje
kot je znižano delovanje ščitnice (hipotiroidizem) ali nadledvične žleze lahko povzroči padec tlaka. - Srčne bolezni
ob katerih srce ne more učinkovito črpati krvi zato tlak pade.
Zdravila
za zniževanje tlaka, diuretiki, antidepresivi ali zdravila za Parkinsonovo bolezen lahko kot stranski učinek povzročijo hipotenzijo.
Nosečnost
Zaradi širjenja žil in hormonskih sprememb je nizek tlak v zgodnji nosečnosti pogost.

Nizek krvni tlak je v nosečnosti povsem pogost pojav, še posebej v prvem in drugem trimesečju, saj zaradi hormonskih sprememb in razširjanja krvnih žil telo del nosečne energije usmerja v razvoj posteljice in ploda, to pa lahko začasno zniža pritisk. Posledica so lahko omotica, utrujenost, zamegljen vid ali slabost ob hitrem vstajanju.
Čeprav nizek tlak najpogosteje ni nevaren, je pomembno, da nosečnica uživa dovolj tekočine, počiva in se izogiba naglim spremembam položaja, v primeru simptomov pa je pomembno tudi, da se o tem posvetuje z ginekologom ali osebnim zdravnikom.
Ortostatska hipotenzija
Pojavi se pri nenadni spremembi položaja (npr. hitro vstajanje), ko kri za trenutek zastane v spodnjem delu telesa.
Zaključek
Zavedanje o nizkem krvnem tlaku in ustreznih ravneh je lahko prvi korak k uspešnemu uravnavanju, zato je nujno, da smo dobro poučeni o ravneh ter budno spremljamo svoje srčno-žilno zdravje, pomembno pa je tudi, da o tem govorimo s svojim osebnim zdravnikom, ki nam lahko pomaga pri meritvah ter svetuje tudi strokovno. Nizek pritisk oz. nizek krvni tlak lahko predstavlja tudi resno grožnjo našemu zdravju, zato je nujno, da smo seznanjeni tudi s simptomi, jih nikakor ne ignorirarmo ter prilagodimo način življenja na način, ki bo podpiral naše srčno zdravje. Ustrezna skrb za srčno zdravje, redni pregledi in zdravniška pomoč so nenadomestljivi in najpomembnejši korak, do dobrega zdravja, po zdravniškem posvetu pa lahko k prehrani dodamo tudi prehranska dopolnila, ki so znana po svoji podpori srčnemu zdravju. Odličen primer so tudi kapsule SEN Koencim Q10, ki krepi srčno mišico in je popolnoma naravna snov, ki je pravzaprav že prisotna v vseh naših pomembnih organih, kot so jetra, vranica, ledvice, trebušna slinavka in tudi srce.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.