Ščitnica - mali organ z veliko pomembnostjo in močjo o katerem smo že velikokrat slišal, ki pa, kljub temu, da je le majhna žleza na vratu, “narekuje“ celotno splošno zdravje našega telesa. Zakaj je temu tako in kako ji uspe opravljati toliko nalog, kot so uravnavanje telesne temperature, presnove, srčnega utripa in celo razpoloženje, vam razkrivamo v tokratnem zapisu, razumevanje njenega delovanja pa vas lahko pripelje tudi bližje k boljšemu počutju in notranji harmoniji. Nekateri ji pravijo tudi “notranja tehtnica” saj uravnava tudi delovanje hormonov in skrbi za celostno ravnovesje telesa.
Vabimo vas, da spoznate delovanje ščitnice in pomembnost njenega vpliva ter si s pomočjo ustreznih naravnih prehranskih dopolnil tudi dopolnite rutino osebne nege, ki vam bo povrnila z usklajenim notranjim delovanjem in dobrih razpoloženjem.
Kaj je
Je majhna endokrina* žleza v obliki metulja, ki tvori in izločana ščitnične hormone (T3 – trijodtironin in T4 – tiroksin), ki uravnavajo skoraj vse presnovne procese v telesu (od porabe energije, telesne temperature, srčnega utripa do delovanja možganov in razpoloženja).
Endokrina žleza* spada med žleze z notranjim izločanjem, ki v telesu proizvajajo in sproščajo hormone v krvni obtok.
Kje se nahaja
Leži na sprednji strani vratu, tik pod grlom (pod ščitničnim hrustancem oz. »Adamovim jabolkom«) in pred sapnikom (trahejo).
- Leži med petim vratnim in prvim prsnim vretencem,
- ovija zgornji del sapnika (približno 2. do 4. sapnični obroč),
- leži tik pod kožo, kar omogoča, da jo (pri povečanju) lahko zatipamo.
Kako izgleda
Ima značilno obliko metulja oz. ovalne oblike z dvema stranskima krakoma (leva in desna režnja) ki sta med seboj povezana z ozkim delom, imenovanim ožinec (isthmus).
Sestava
Ščitnični folikli (mešički)
So temeljne funkcionalne enote ščitnice, vsak folikel pa je obdan z eno plastjo folikularnih celic, ki tvorijo in sproščajo hormona T3 in T4. Notranjost folikla je napolnjena s koloidom – želatinasto snovjo, bogato s tiroglobulinom (beljakovine, iz katere nastajata hormona).
Folikularne celice (tirociti)
Izločajo tiroglobulin in aktivno vsrkavajo jod, potreben za sintezo hormonov in pretvorijo tiroglobulin v T3 in T4, ki ju nato sprostijo v kri.
Parafolikularne celice (C-celice)
Nahajajo se med folikli ali na njihovem robu izločajo hormon kalcitonin, ki pomaga uravnavati ravnovesje kalcija v krvi (znižuje njegovo koncentracijo).
Krvne žile
Ščitnica je izredno prekrvavljena žleta, to pa omogoča tudi hiter prenos hormonov v krvni obtok. Prehranjujejo jo zgornja ščitnična arterija (veja karotidne arterije), spodnja ščitnična arterija in, občasno tudi dodatna arterija.
Limfne žile in živci
Tako imenovani limfni vozli, sodelujejo pri imunskem nadzoru, oživčujejo pa jo avtonomni živci (del simpatičnega in parasimpatičnega sistema), ki vplivajo na pretok krvi in presnovno aktivnost.
Vezivno tkivo
Obdaja in podpira folikle ter ščitnici daje obliko in hkrati omogoča prehod žil, živcev in limfnih žil.
Njena vloga
Ščitnica je kot skriti notranji “dirigent” našega telesa, ki uravnava delovanje številnih telesnih procesov, saj njeni hormoni neposredno vplivajo na to, kako hitro bije naše srce ter kako dobro prebavljamo hrano, koliko energije imamo čez dan in celo, kako se počutimo v svoji koži.
Kadar ščitnica deluje prepočasi nas lahko zato posledično spremljajo utrujenost, zmedenost, občutek mrazu in celo porast telesne teže, kadar pa deluje prehitro, pa nas lahko preplavijo nemir, hujšanje, potenje in tudi hitrejši srčni utrip.
Uravnavanje presnove
Ena najpomembnejših nalog ščitnice je nadzor nad telesno presnovo, to pa stori s hormonoma T3 (trijodtironin) in T4 (tiroksin), ki ju izloča in vplivata na to, kako hitro naše telo pretvori hrano v energijo.
Hormona s svojim delovanjem vplivata na skoraj vsako celico v našem telesu ter določata hitrost metabolnih procesov – vse od proizvodnje toplote pa do porabe kisika.
V primeru, da ščitnica deluje prepočasi (pojav imenujemo hipotiroza), se presnova upočasni to pa povzroči utrujenost, povečanje telesne teže in občutek mraza. V nasprotju s tem (prekomerno delovanje ščitnice oz. hipertiroza) pa lahko pospeši našo presnovo in povzroči tudi izgubo telesne mase, potenje ter razbijanje srca.
Vpliv na srce in ožilje
Ščitnični hormoni neposredno vplivajo tudi na naš srčni utrip in jakost srčnih oz. mišičnih kontrakcij, kar pomeni, da pri dobro uravnanem delovanju skrbijo za normalen srčni ritem in dober pretok krvi, ob povišanih vrednostih hormonov pa se srčni utrip lahko pospeši in srce deluje močneje, kar pa lahko povzroči tudi tahikardijo, visok krvni tlak ali motnje ritma.
V primeru, da ščitnica deluje počasi, pa nizke vrednosti hormonov upočasnijo srčni utrip in zmanjšajo srčni iztis, to pa lahko povzroči omotico, zaspanost in hladne okončine.
Podpora rasti in razvoju
Ščitnica je ključnega pomena predvsem v otroštvu in adolescenci, saj hormoni T3 in T4 sodelujejo pri razvoju kosti, mišic in predvsem možganov, pomanjkanje ščitničnih hormonov v zgodnjem obdobju življenja pa lahko povzroči nepopravljive razvojne zaostanke.
V Številnih državah se v ta namen izvaja tudi t.i. presejalni test novorojenčkov na prirojeno hipotirozo, pri odraslih pa ščitnica ohranja mišično maso in kostno gostoto ter podpira celično obnovo.
Učinek na živčni sistem in razpoloženje
Hormoni ščitnice neposredno vplivajo tudi na živčne celice in prenašalce živčnih impulzov, zato se lahko pri pomanjkanju hormonov pojavijo tudi pogosti simptomi kot so duševna upočasnjenost, depresija, pozabljivost in zmanjšana koncentracija.
Pri presežku hormonov pa se lahko pojavijo tesnoba, razdražljivost, nespečnost in nemir, zato je uravnano delovanje ščitnice ključnega pomena tudi za stabilno razpoloženje in dobro kognitivno delovanje.
Hormoni, ki jih izloča ščitnica niso pomembni le za telesno presnovo temveč tudi za delovanje možganov. V primeru, da je teh premalo se lahko hitro pojavijo simptomi kot so utrujenost, pozabljivost, upočasnjeno razmišljanje in celo depresivno razpoloženje, ko pa jih je preveč pa naše telo preplavijo nemir, tesnoba, razdražljivost in motnje spanja.
Zaključek
Ščitnica je torej zadolžena za dolg “seznam” telesnih procesov in sistemov, katerih usklajeno medsebojno in nemoteno delovanje zagotavlja normalno telesno delovanje, hkrati pa vpliva na hormone, ki veljajo za sam “center” ravnovesja med telesom in duhom. Pomembno je, da svojemu telesu dobro prisluhnemo in ostanemo pozorni na morebitne hormonske spremembe ali spremembe, ki bi lahko opozarjali na moteno delovanje ščitnice, zato je pomembno, da se o zdravju ščitnice pogovorimo z osebnim zdravnikom, ki nam lahko svetuje tudi individualno. Z ustreznimi ukrepi, ki bodo zaščitili ščitnično zdravje in predvsem z zadostnim vnosom hranil, vitaminov in mineralov v telo ter življenjskim slogom v gibanju, si lahko zagotovimo njeno nemoteno delovanje in posledično tudi celostno zdravje, ki ga notranje ravnovesje prinaša.
Odličen primer vitaminom, s katerimi lahko podpremo ščitnično delovanje je B-Kompleks, ki je ključen za živčni sistem, energijo in tvorbo rdečih krvnih celic. Pomanjkanje vitamina B12 lahko poslabša simptome kot so utrujenost, depresija in “megla” v glavi, ki se pogosto “prekrivajo” z nizko funkcijo ščitnice.
Prav tako je priporočljivo tudi uživanje vitamina D, ki ima izredno pomembno vlogo pri delovanju ščitnice predvsem prek vpliva na imunski sistem, uravnavanja vnetja ter preprečevanja avtoimunih motenj kot je tudi Hashimotov tiroiditis oz. najpogostejši vzrok za hipotirozo.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
