Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) je ena najpogostejših prebavnih motenj sodobnega časa, ki jo zdravniki pogosto opišejo tudi kot »funkcionalno motnjo prebave«, kar pomeni, da pri pregledu ne najdejo vidnih poškodb ali vnetja črevesja, kljub temu pa posameznik občuti številne neprijetne simptome, ki lahko močno vplivajo na vsakodnevno življenje. Sindrom tako predstavlja kronično stanje, ki se izraža s ponavljajočimi se bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, zaprtjem, drisko ali kombinacijo obojega, simptomi pa se pojavljajo v »valovih« in vplivajo tudi na kakovostjo življenja, življenjsko energijo posameznika, njegovo produktivnost in nenazadnje tudi na družbene odnose.
IBS je tako velik vir tako fizičnega nelagodja kot tudi psihične obremenitve, zato se danes osredotočamo na pomen bolezni in njenimi simptomi, saj je lahko razumevanje, kaj sindrom je in kako se izraža, prinese prve uspešno opravljene korake k boljšemu obvladovanju te težave. S pravilnim pristopom je tako mogoče doseči znatno lajšanje simptomov in si povrniti občutek nadzora nad svojim telesom ter življenjem, zato vas pozivamo k branju in tudi pravočasnemu ukrepanju.
Za konec pa smo za vas pripravili tudi praktično rešitev v obliki prehranskih dopolnil, ki deluje povsem na naravni osnovi in podpira naravno črevesno mikrobioto, ki velja za temelj prebave in prvi predpogoj zdravja črevesja.
Vabljeni!
Kaj je
IBS je okrajšava za angl. izraz Irritable Bowel Syndrome, oz. v prevodu sindrom razdražljivega črevesja. Gre za funkcionalno prebavno motnjo, pri kateri črevesje ne deluje pravilno, kljub temu, da v njem ni vidnih strukturnih okvar. IBS je kronično stanje, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja, k nastanku pa prispevajo motnje v gibanju črevesja, preobčutljivost črevesne stene, stres in spremembe v črevesni mikrobioti.
Vrste
Sindrom razdražljivega črevesja se ne izrazi enako pri vseh, zato so poznamo različne podtipe, razvrščene glede na prevladujoče simptome pri odvajanju blata. Razvrstitev lahko pomaga pri izbiri ustreznejših pristopov pri obravnavi in prehranskih priporočilih.
IBS-D (prevladuje diareja)
Pri tej obliki bolniki najpogosteje doživljajo pogosta, mehka ali tekoča odvajanja. Simptome spremljajo bolečine in krči, ki se pogosto zmanjšajo po iztrebljanju. Občutljivost na določeno hrano (npr. kofein, mastni obroki) je izrazitejša.
IBS-C (prevladuje zaprtje)
Pri tej obliki je blato trdo in suho, iztrebljanje pa oteženo. Pogosto je prisoten občutek nepopolnega praznjenja, bolečine v trebuhu pa se po iztrebljanju ne zmanjšajo bistveno.
IBS-M (mešana oblika)
Pri mešani obliki se izmenjujeta obdobji diareje in zaprtja. Bolniki poročajo o nepredvidljivosti, kar je pogosto najtežje za obvladovanje, saj se simptomi hitro spreminjajo.
IBS-U (neopredeljena oblika)
Gre za obliko pri kateri simptomi niso jasno opredeljeni v zgornje kategorije ali pa se pojavljajo le občasno. Pri teh bolnikih je diagnoza težja, zdravljenje pa pogosto zahteva individualno prilagojen pristop.
Simptomi
Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) se izraža z raznoliko paleto prebavnih in tudi izven prebavnih simptomov, ki so pogosto kronični, ponavljajoči in različno intenzivni, kar pomeni, da se pri vsakem posamezniku kažejo nekoliko drugače. Prav zato IBS velja za funkcionalno motnjo, kjer ne najdemo vidnih strukturnih sprememb, kljub temu pa povzroča pomembno nelagodje ter vpliva na kakovost življenja posameznika. Pogosto se simptomi poslabšajo ob stresu, neustrezni prehrani ali hormonskih spremembah, lahko pa se občasno tudi umirijo in nato znova vrnejo. Pomembno je, da simptome prepoznamo, saj jih lahko z ustreznimi spremembami življenjskega sloga, prehrane in po potrebi zdravili omilimo. Najpogostejši znaki IBS, so lahko:
Bolečine in krči v trebuhu
Eden najbolj značilnih simptomov IBS so bolečine ali krči v trebuhu, ki se pogosto pojavljajo v spodnjem delu trebuha, lahko pa tudi po celotnem abdomnu. Bolečina se običajno zmanjša po iztrebljanju, kar je značilen diagnostični znak sindroma. Intenzivnost bolečin se razlikuje in vključuje vse od blagih neprijetnih občutkov pa do močnih krčev, ki posameznika ovirajo pri delu ali počitku.
Primer: oseba občuti močne krče po kosilu, vendar bolečina popusti po obisku stranišča.
Spremenjen ritem odvajanja blata
IBS se pogosto izraža z motnjami v pogostosti in konsistenci blata. Nekateri posamezniki imajo pretežno diarejo (IBS-D), drugi zaprtje (IBS-C), tretji pa izmenjavanje obeh oblik (IBS-M). Poleg pogostosti se spremeni tudi sama oblika blata – od tekočega do zelo trdega, pogosto pa se pojavi občutek nepopolnega iztrebljanja.
Primer: mlajša ženska opaža, da ima en teden večkrat dnevno tekoče odvajanje, naslednji teden pa se spopada z zaprtjem in napenjanjem.
Napihnjenost in plini
Napihnjenost, občutek napetosti v trebuhu ter pretirano nastajanje plinov so zelo pogosti spremljevalni simptomi IBS, ki pa ne povzročajo le telesnega nelagodja temveč lahko vplivajo tudi na socialno življenje, saj se zaradi občutka zadrege posamezniki pogosteje izogibajo določenim situacijam zaradi občutka zadrege.
Primer: posameznik se po zaužitju obroka, ki vsebuje stročnice počuti napihnjenega, trebuh postane trd, pojavijo se plini in nelagodje, ki ga ovirajo pri družbenih dejavnostih.
Sluz v blatu
V blatu pojavi povečana količina sluzi in čeprav je sluz v prebavnem traktu normalno prisotna, jo pri IBS pogosto opazimo kot belkast ali prosojen dodatek v blatu. Sama sluz ni nevarna, lahko pa kaže na aktivnost sindroma.
Primer: oseba opazi, da se ob zaprtju v blatu pojavljajo sluzasti izločki, kar povzroči dodatno skrb, čeprav preiskave ne pokažejo resne bolezni.
Občutek nepopolnega iztrebljanja
Veliko posameznikov poroča o občutku, da se kljub obisku stranišča črevesja niso popolnoma “izpraznili”, ta občutek pa je pogosto povezan z IBS-C, kjer je iztrebljanje oteženo, lahko pa se pojavlja tudi pri drugih oblikah sindroma.
Primer: posameznik se po odvajanju počuti kot da bi moral ponovno na stranišče, vendar to ne prinese olajšanja.
Slabost in občutljivost po obrokih
Nekateri posamezniki z IBS opažajo, da se jim simptomi poslabšajo po jedi. Lahko se pojavi slabost, občutek težkega želodca ali hitra potreba po odhodu na stranišče. Pogosto gre za posledico preobčutljivosti prebavil na določene vrste hrane kot so mastni obroki, kava ali mlečni izdelki.
Primer: po zaužitju mastnega kosila oseba občuti slabost in nelagodje, ki ga spremlja napihnjenost in diareja.
Drugi simptomi
IBS ni omejen samo na prebavila saj ga pogosto spremljajo tudi simptomi izven prebavnega sistema, kot so utrujenost, glavoboli, bolečine v hrbtu ali celo težave s spanjem. Ti simptomi so povezani z disfunkcijo živčnega sistema, ki uravnava delovanje prebavil ter s kroničnim stresom.
Primer: posameznik z IBS pogosto občuti splošno utrujenost in glavobole, ki se poslabšajo ob prebavnih težavah.
Psihološki simptomi in stres
IBS je tesno povezan tudi s psihološkim stanjem posameznika sah lahko stres, tesnoba in depresija simptome bistveno poslabšajo, ker črevesje in možgani komunicirajo preko osi črevo–možgani. Ta povezava pojasnjuje zakaj se prebavne težave pogosto pojavijo ob psiholoških obremenitvah.
Primer: študentka pred pomembnim izpitom občuti močne trebušne krče in diarejo, ki izginejo, ko stresni dogodek mine.
Zaključek
Sindrom razdražljivega črevesja je stanje, ki nas opozarja, da moramo nemudoma prisluhniti svojemu telesu in čeprav ga pogosto dojemamo zgolj kot »nerodno« in prehodno težavo, simptomi neposredno vplivajo na prebavo in redno odvajanje, ki pa vpliva na celoten življenjski slog, vsakdanja opravila in tudi družbeno življenje. Znaki sindroma so tako nujen “klic” telesa, na katerega moramo odgovoriti takoj, posvetiti pozornost svoji prehrani, notranjemu ravnovesju ter obiskati tudi ustreznega zdravnika, ki nam lahko pomaga “naglasiti” razloge za pojav in jih tudi ustrezno omiliti oz. odstraniti. Pomembno je, da prisluhnemo vsem zdravnikovim nasvetom ter priporočili; med najpomembnejšimi so uravnotežena prehrana z dovolj vlaknin, izogibanje sprožilcem, kot so kava, alkohol ali zelo mastna hrana, ter zmanjševanje stresa.
Poleg poznavanja “škodljivcev” in ustrezne diete pa priporočamo tudi naravno podporo črevesju, katero lahko učinkovito ponudijo tudi probiotiki in naravna zelišča, ki pomirjajo črevesje in pomagajo vzpostavljati zdravo črevesno mikrobioto. Odličen primer je multibiotik kompleks Florasen, ki s sinergijo probiotikov, prebiotikov in rastlinskih izvlečkov deluje kot celostna podporna “formula” za prebavo in črevesno ravnovesje saj probiotiki v njem znatno pomagajo izboljšati simptome IBS‑a kot so napihnjenost, bolečine v trebuhu in nepravilna prebava, obnavljajo zdravo mikrobioto in zmanjšujejo vnetja. Odlična rešitev je lahko tudi Prebiotik Inulin z dodanim česnom, ki pa se s svojim delovanjem osredotoča na spodbujanje rasti koristnih bakterij, uravnava črevesna gibanja, izboljša konsistenco blata in pogostost odvajanja – kar pa je prav tako eden izmed ključni korakov pri obvladovanju IBS-ja.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
