Stres je več kot le občutek preobremenjenosti ali notranje napetosti; je kompleksen fiziološki odziv telesa na zunanje dražljaje, ki jih doživljamo kot ogrožajoče, zahtevne ali izčrpavajoče zato ni presenetljivo, da zaradi svojega velikega vpliva na naše telo, nosi velik vpliv tudi na naš čustveni jaz in notranje dojemanje sveta ter življenja.
“Stres” tako ni samo dejavnik temveč telesna sprememba in reakcija, v kateri se sprošča pomemben hormon kortizol oz. “stresni” hormon, ki v trenutkih zahtevnih naporov telesu sicer pomaga mobilizirati energijo, povečati budnost in se prilagoditi novim okoliščinam, a se v daljših obdobjih in preobremenitvah hitro spreobrne v “tihega sovražnika”, ki “ruši” občutljivo notranje ravnovesje in fizično ter psihično počutje.
Kako torej stresni hormon deluje? Kaj se dogaja v našem telesu, ko smo pod stresom in zakaj je pomembno, da to razumemo - vam razkrivamo v današnjem zapisu, ki vam bo pomagal, da z znanjem vzpostavite edinstven odnos do sebe, ki bo hitro prepoznal, obvladal in tudi uravnal ravni stresa. Vabimo vas, da z novim znanjem okrepite svoj “obrambeni” mehanizem in ga nadgradite tudi z uporabo prehranskih dopolnil, s katerim se mu lahko uprete še odločneje.
Kaj je “stresni hormon” kortizol
Kortizol je glavni stresni hormon, ki ga izločajo nadledvične žleze, njegova naloga pa je, da uravnava odziv telesa na stres, mobilizira energijo, vpliva na imunski sistem, uravnava krvni sladkor in sodeluje v presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. V manjših, naravnih količinah je telesu torej nepogrešljiv saj nas zjutraj prebudi, čez dan pomaga vzdrževati energijo, v stresnih situacijah pa omogoči hitrejšo odzivnost. Kortizol je torej telesu nujen, težava nastopi le, kadar ga je preveč.
Kako poteka stresna reakcija v telesu
Ko naše telo zazna nevarnost, pritisk ali čustveno obremenitev; naj bo to fizična poškodba, težaven odnos, hrup, pomanjkanje spanja ali notranji konflikt, možgani (natančneje hipotalamus) prepoznajo dražljaj kot stresen.
- Hipotalamus aktivira hipofizo, ki skupaj s sistemom HPA (hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza) sproži proizvodnjo signalov za odziv.
- Hipofiza izloči ACTH (adrenokortikotropni hormon), ki preko krvi potuje do nadledvičnih žlez.
- Nadledvični žlezi kot odziv na ACTH začneta izločati kortizol – glavni stresni hormon – in adrenalin, ki skupaj pripravita telo na “boj ali beg”.
V telesu se takoj pojavijo fiziološke spremembe:
- Srčni utrip in krvni tlak se povišata,
da se kri hitreje prenese do mišic. - Dihanje se pospeši,
da dobimo več kisika. - Jetra sproščajo glukozo,
da imajo mišice več energije. - Prebava se upočasni,
ker telo v danem trenutku ni osredotočeno na hranjenje. - Zavrejo se reproduktivne in imunske funkcije,
da telo usmeri vse sile v “preživetje”.
Ko stresni dražljaj mine, se sistem umiri, kortizol se vrne na normalno raven in telo “preklopi” v regeneracijski način (parasimpatični živčni sistem), vendar v današnjem tempu življenja stres pogosto ni kratkotrajen temveč dolgotrajen, kar pomeni, da je nenehno ponavljajoč, stresni odziv pa ostaja kronično aktiven, to pa dolgoročno vodi v izčrpanost, izgorelost in porušeno notranje ravnovesje.
Kako dolgotrajen stres vpliva na telo
Dolgotrajno povišan stresni hormon kortizol vpliva na skoraj vse sisteme v našem telesu – tiho, a vztrajno, vendar sprva telo presežek še kompenzira, z dolgotrajno obremenitvijo pa naposled le prične izgubljati svojo naravno sposobnost uravnavanja. Učinki stresa se nato kopičijo na različnih ravneh in področjih - vse od spanja in prebave pa do čustvene stabilnosti in hormonskega ravnovesja. Najpogostejše težave, ki nastopijo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, so lahko:
Motnje spanja
So ena najpogostejših posledic kroničnega stresa, saj zaradi stalne prisotnosti kortizola, ki bi se sicer moral v večernih urah znižati, telo ostaja v nenehnem stanju pripravljenosti, to pa otežuje uspavanje, povzroča nočno prebujanje ali pa spanec, ki ne prinaša globoke regeneracije.
Dolgoročno pomanjkanje kakovostnega spanca vpliva na razpoloženje, spomin in imunski odziv.
Dolgotrajne motnje spanja vplivajo na celoten organizem: zmanjšajo se kognitivne sposobnosti, oslabi imunski sistem, upočasni se presnova, povečajo se vnetja v telesu in poruši se hormonsko ravnovesje, poleg telesnih posledic pa pomanjkanje spanja močno vpliva tudi na čustveno stabilnost saj postanemo bolj razdražljivi, manj odporni na stres in hitreje izgubimo notranji stik.
Prebavne motnje
Prebavni sistem je eden prvih, ki občuti posledice stresa saj povišan kortizol upočasni prebavne procese, zmanjša izločanje prebavnih sokov in oslabi črevesno gibljivost, posledično pa se pojavijo napihnjenost, krči, zaprtje ali driska. Pri nekaterih se lahko razvije sindrom tudi razdražljivega črevesja, pri drugih pa težave z absorpcijo hranil. S tovrstnimi prebavnimi motnjami se poruši mikroflora črevesja, ki pa lahko vpliva tudi na imunski sistem in razpoloženje.
Odličen primer kapsul za izboljšanje razpoloženja so tudi kapsule Florasen saj izboljšajo črevesno floro, vplivajo na odpravo prebavnih motenj ter izboljšajo tudi razpoloženje.
Hormonsko neravnovesje
Je še en izmed pomembnih učinkov dolgotrajnega stresa saj lahko pri ženskah povzroči neredne menstruacije, boleče cikle, predmenstrualni sindrom ali celo težave z zanositvijo. Zmanjša se tudi libido, pri obeh spolih pa lahko vpliva na delovanje ščitnice in spolnih hormonov, to pa pogosto vodi v kronično utrujenost, nihanje teže in razpoloženja.
Odličen primer prehranskih dopolnil, ki pozitivno vplivajo in uravnavajo hormonsko ravnovesje, sta tudi Maca (predvsem za živčevje) in Črna detelja.
Oslabljen Imunski sistem
Pod vplivom kortizola postane manj odziven oz. najprej hiperaktiven, nato pa izčrpan, kar pomeni, da se telo težje bori proti okužbam, celjenje ran je počasnejše, povečana pa je tudi dovzetnost za vnetne in avtoimunske procese. S tem oseba postane tudi bolj občutljiva na sezonske viroze, alergije in kožne težave.
Za krepitev imunskega sistema priporočamo tudi uporabo dopolnil Matični mleček + Vitamin C.
Ko smo dalj časa pod stresom, naše telo deluje v »načinu preživetja«, kar pomeni, da imunski sistem ni več v ravnovesju oz. najprej postane pretirano aktiven, nato pa oslabi. Stresni hormon kortizol, ki sicer pomaga uravnavati vnetja in imunski odziv, v kroničnem presežku zmanjša odpornost telesa proti virusom, bakterijam in drugim obremenitvam, zato ljudje pod dolgotrajnim stresom pogosteje zbolevajo, imajo daljše okrevanje in so bolj izpostavljeni vnetnim ter celo avtoimunskim procesom.
Presnovne spremembe
Se kažejo v spremembah apetita in kopičenju telesne maščobe predvsem okoli trebuha, saj kortizol spodbuja željo po hitrih virih energije (sladkor, ogljikovi hidrati) in vpliva na inzulinsko občutljivost, kar pa lahko vodi v motnje krvnega sladkorja in presnovni sindrom. Kljub utrujenosti tako telo pogosto ostaja v visoki porabi energije. Za tovrstne spemembe priporočamo Florasen kapsule.
Kognitivne spremembe
So subtilne, a pomembne, pogosto se pojavijo težave s koncentracijo, pozabljivost, zmanjšana zmožnost logičnega sklepanja in občutek »meglenih misli«. Možgani, izpostavljeni dolgotrajnemu stresu začnejo delovati v obrambnem načinu kar pomeni, da se zmanjšuje odzivnost, ki dolgoročno vpliva tudi na delovno učinkovitost in ustvarjalnost.
Čustveno neravnovesje
Je pod vplivom stalnega kortizonskega dražljaja porušeno, kar pomeni, da oseba postane bolj razdražljiva, čustveno nestabilna ali otožna. Pogosto se pojavi tudi anksioznost, notranji nemir, občutek izgube nadzora ali praznine, saj je telo v stalnem “alarmu”, ki pa vpliva tudi na samo zaznavo in občutek varnosti v lastnem telesu. Za blaženje sprememb v čustvenem ravnovesju priporočamo uporabo kapsul Mace.
Zaključek
Stresni odziv je naravni del človeške biologije, ki je zasnovan, da nas varuje in pripravi na izzive, a lahko prične, v dolgoročnih in kroničnih oblikah, delovati v našo škodo saj moti spanec, obremenjuje srce, upočasni prebavo, oslabi imunski sistem in s tem vpliva tudi na naše razpoloženje ter kognitivne sposobnosti.
Razumevanje “stresnega” hormona kortizola in njegovega vpliva na telo je zato ključnega pomena pri zgodnji prepoznavi slabega notranjega ravnovesja, saj nam lahko ponudi priložnost za zavestne spremembe v načinu življenja kot so lahko uvajanje počitka, podpora živčnemu sistemu, več stika z naravo, gibanje, uravnotežena prehrana in prehranska dopolnila.
Vse te spremembe lahko v svoj vsakdan uvedemo tudi po pogovoru s strokovnjakom, ki nam lahko pomaga bolje razumeti vplive stresa na naše telo, ter jih po priporočilu ustreznega zdravnika podpremo tudi z dopolnili k prehrani. Za izboljšan spanec lahko poskusimo Baldrijan, ki se že stoletja uporablja za lajšanje stresa, pomiritev nemirnega duha in izboljšanje kakovosti spanca, za povrnitev telesne energije Maco, ki z rednim jemanjem poživi, povzdigne raven energije in poskrbi za boljše počutje ter kapsule Hmelja in melise, za izboljšano in okrepljeno notranje ravnovesje.
Stresu se žal ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa se z njim naučimo živeti zavestno, ga pravočasno prepoznati, uravnavati in s pomočjo ustreznih prehranskih dopolnil tudi učinkovito zajeziti.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
