Komarji – njihove značilnosti in lastnosti

Žal verjetno ni osebe, ki se vsaj enkrat v življenju ne bi vrnila s svojih počitnic ali izleta, prekrita z rdečimi in srbečimi izboklinami - piki komarjev. Srečneži, ki pa so se tovrstnim pripetljajem do sedaj vedno uspeli izognili pa zagotovo dobro poznajo značilen zvok, ki na njihov prihod opozarja. 

Na svetu je trenutno zaznanih več kot 3.500 različnih vrst, ki se med seboj razlikujejo po barvi, velikosti in prehranjevalnimi navadami, zaradi bolezni, ki jih lahko prenašajo in s tem ogrozijo naše zdravje, pa je pomembno tudi, da se o njih ustrezno poučimo.

Da bi torej bolje razumeli zakaj do tako številčnih “invazij” komarjev in pikov prihaja ter zakaj so pri tem tako neutrudno vztrajni, smo se v današnjem zapisu posvetili njihovim značilnostim, lastnostim ter samemu pomenu obstoja, ki pa, verjeli ali ne - je tudi za nas izjemno pomemben. 

Vabljeni k branju!

Kaj so komarji?

So majhne leteče žuželke (Culicidae) iz družine dvokrilcev, katerih večina vrst je znana po pitju krvi. 

Njihove lastnosti

Od drugih insektov se razlikujejo po značilni in posebni zgradbi telesa, ki je odlično prilagojena tudi za iskanje gostitelja in hranjenje z njegovo krvjo. Njihovo telo je tanko in podolgovato, opremljeno s posebnim ustnim aparatom, kompleksnim mišičnim sistemom za delovanje kril in pa izvrstno vidno zaznavo, ki je odlična tudi v temi.

Zgradba telesa 

Glava

Zajema oči, antene in ustni aparat, ki nosijo pomembno vlogo pri orientaciji in iskanju hrane oz. gostitelja.

• Oči

So sestavljene iz več tisoč drobnih leč, ki jih imenujemo amtidije in komarjem omogočajo širok vidni kot, zaznavo gibanja ter spremembo svetlosti.

Poleg amtidij imajo komatri tudi tri dodane oči imenovane “ocelli”, ki se nahajajo na vrhu glave. Te oči pomagajo pri boljši zaznavi svetlobe in orientaciji med letenjem.

Skupek posebnih leč in dodatnih oči, komarju omogoča prilagojen vid tudi v slabih pogojih, zato so lahko učinkoviti tudi za iskanje hrane oz. gostiteljev v temi.

• Ustni aparat

Strokovno imenovan “Proboscis”, je specializiran ustni organ, ki ga samice komarjev uporabljajo za prebod kože in sesanje tekočin ter krvi. 

Sestavljen je iz dveh tankih kanalov - skozi enega sesajo tekočino, skozi drugega pa hkrati vbrizgavajo slino, ki deluje kot anestetik in preprečuje strjevanje krvi.

Prsni koš 

Prsni koš komarjev vsebuje mišice, ki omogočajo letenje in tri pare nog (tj.skupno 6), ki so prilagojene za pristajanje in se zaključijo z drobnimi kremplji na koncu, ki poskrbijo za oprijem. 

• Mišice prsnega koša

so sestavljene iz treh segmentov, imenovanih protoraks, mezotoraks in metatoraks,
kjer vsak segment nosi svoj par nog, na mezotoraksu oz. osrednjemu delu trupa pa so nameščena tudi krila.

Letenje omogočajo krilne mišice, ki so sestavljene iz direktnih mišic, ki se razprostirajo v samo krilno bazo in nadzorujejo natančne premike kot so vrtenje in spreminjanje kota letenja.

Mišice na samih stenah prsnega koša so odgovorna za premikanje kril gor in dol, kar pomeni, da gibanje kril povzročajo s svojim izmenjujočim krčenjem in sproščanjem.

• Noge

Noge komarja sestavljajo stegnenica, golenica, stopalo in kremplji, ki so posebej oblikovani za pritrditev na kožo gostitelja, oprijem in stabilizacijo med hranjenjem.

Na njih se nahajajo tudi posebne čutilne dlačice, ki omogočajo zaznavo dotika, temperature in podobnih sprememb v okolju.

Prilagojene so tudi za plavanje v vodi in pomagajo pri gibanju ter dihanju v vodnem okolju.

Trebuh 

Sestavljen je iz desetih segmentov, povezanih z elastično membrano, ki zagotavlja prožnost in razširitev trebuha. Je prozoren ali polprozoren in vsebuje pomembne organe, ki se razprostirajo tudi v zadek in organizmu komarja omogočajo vitalne funkcijo prebave, dihanja in razmnoževanja.

• Spirakle

Na vseh segmentov trebuha so posebne dihalne odprtine imenovane spirakle, ki omogočajo izmenjavo ključnih plinov za dihanje.

• Prebavni organi
  
  Vsebuje tudi prebavne organe kot sta želodec in srednje črevo, ki opravljajo procese metabolizma in absorpcijo hranil. Trebuh samice se med hranjenju lahko tudi močno razširi, da sprejme velike količine krvi, ki so potrebne za razvoj jajčec.
  
• Reproduktivni organi
  
  Trebuh samic komarjev vsebuje tudi jajčnike, kjer se razvijajo jajčeca, proizvedena po hranjenju s krvjo, ki jih samica kasneje odloži na vodno površino ali drugo primerno, vlažno okolje.
  
  Trebuh samcev vsebuje testise, ki proizvajajo spermo, katera se med parjenjem prenese v samico in se shrani v posebne vrečaste tvorbe imenovane spermateke.
  Spermateke so obdane s posebnim mišičnim tkivom, ki nadzirajo sproščanje sperme.

Zadek

Zadek komarja vključuje tudi trebušni predel, saj se organi za razmnoževanje in izločanje razprostirajo skozi celoten korpus, skrajni zadek pa tako predstavlja predvsem organe, pomembne za izvršbo funkcij kot so dihanje v zgodnji dobi razvoja, izločanje ter razmnoževanje. 

• izločanje

Po zaključenih prebavnih procesih se neprebavljeni ostanki izločijo skozi odprtino za izločanje na koncu zadnjika.

• Razmnoževanje

Razmnoževalni organi zajemajo prostor trebušnega dela in zadnjih dveh segmentov zadka in vključujejo strukture za prenos sperme ter pri samicah tvorbe za shranjevanje in sprejemanje sperme ter odlaganje jajčec.

• Dihanje 

V zgodnji dobi razvoja, ko se komarji razvijajo v različnih vodnih okoljih, njihovo dihanje poteka tudi skozi posebne strukture oz. dihalne cevi na zadnjiku, ki dihanje bubam omogočajo tudi pod površjem vode.

Rast in razvoj

Življenjski cikel komarja poteka v štirih različnih, glavnih fazah, ki ponazarjajo različne stopnje njegovega razvoja in za uspešno napredovanje zahtevajo tudi specifične pogoje.

Stopnje razvoja so:

• Jajčece
• Ličinka
• Buba
• Odrasel komar

Jajčece

Življenjski cikel komarja se začne z odlaganjem jajčec, katera samica komarja odloži na vodno površino ali podobno vlažno območje.

Samica lahko v enem rodnem obdobju odloži tudi več sto jajčec hkrati.

Razvoj jajčec traja lahko nekaj dni oz. je močno odvisen od temperature ter vlažnosti okolja, saj slednje prepreči njihovo izsušitev, temperatura pa pospeši njihove presnovne procese in nadaljnjo rast.

Ličinka

Z ugodnimi pogoji za razvoj, kot je primerna temperatura in vodno okolje, se jajčeca uspešno razvijejo do nadaljne faze ličink, katere se prehranjujejo z organskimi snovmi v vodi in mikroorganizmi in imajo podolgovato telo z dihalnim organom na zadku, ki jim omogoča tudi dihanje pod gladino.

Razvojna faza ličink je ena ključnih, saj je shranjevanje energije v tem obdobju ključnega pomena tudi za kasnejše faze razvoja.

Buba

Ličinke se, z zagotovljenimi pogoji, razvijejo v naslednjo fazo bube, ki pa je nehranilna in je zgolj prehodna stopnja med ličinko in odraslim komarjem. Razvijejo se v vodi, v tem obdobju pa se preoblikujejo tudi njihovi notranji in zunanji organi.

Odrasel komar

Zadnja faza rasti predstavlja razvoj bube v popolnoma odraslega komarja, ki iz bube izstopajo pripravljeni na letenje, prehranjevanje in tudi razmnoževanje. 

Odrasli samci komarjev se prehranjujejo z različnimi vrstami cvetličnega nektarja, medtem ko samice komarjev za razmnoževanje in razvoj jajčec potrebujejo dodatni obrok krvi.

Življenjska doba

Dolžina življenjske dobe komarja je odvisna od večih pogojev, najbolj pa je odvisna od njihove vrste ter pa okoljskih pogojev kot so temperatura in vlažnost kar pomeni, da lahko toplo podnebje in visoka vlažnost njihovo dobo podaljšajo, ekstremne temperature, nihanja in pomanjkanje hrane pa skrajšajo.

Splošna življenjska doba, v primernih pogojih je lahko:

Odrasel komar: 1-2 tedna.
Odrasla samica komarja: od nekaj tednov do mesecev, dostopnosti krvi lahko dobo podaljšuje.

Habitat

Habitat komarjev so večinoma stoječe vode, ki predstavljajo ugodne pogoje za rast, razvoj in nadaljne razmnoževanje zato lahko največja aktivnost komarjev poteka ravno ob naših najljubših izletniških točkah kot so jezera, reke, ribniki, gozdovi, ustavil pa jih žal ne bo niti mestni vrvež, ki predstavlja zgolj izdatno izbiro gostiteljev in krvno zalogo.

Aktivnost se tako najbolj poveča v toplejših mesecih, ki zagotovijo primerne temperature za razmnoževanje oz. razvoj ličink in pa vlažno podnebje, ki pa proces razmnoževanja le še olajša.

Najpogostejša mesta, kjer se komarji zadržujejo najraje, so:

Stoječe vode

Jezera, ribniki in močvirja so stoječe vode, ki nudijo nemotene in stabilne pogoje za razvoj jajčec, ličink in bub.

Začasne vodne površine

Začasni viri stoječe vode kot so luže, odtoki ipd. so prav tako lahko pogosta mesta za razmnoževanje komarjev, saj lahko kljub kratkotrajnosti zadostijo potrebnim pogojem za razvoj.

Gozdovi in vegetacija

Tudi gozdovi lahko zagotovijo primerno temperaturo in vlažnost, saj se voda po dežju lahko nabere v raznih drevesnih luknjah, štorih in reliefnih tleh ki se hitro prelevijo v močvirja z ustreznimi pogoji. 

Mesto

Mesta lahko poleti, zaradi hudo povišanih temperatur in ustrezne vlažnosti, nudijo številna primerna okolja za razmnoževanje komarjev. Odtoki, neuporabljeni bazeni, cvetlični lonci ipd. zagotavljajo popolne pogoje, hkrati pa omogočajo tudi človeško bližino oz. vir krvi.

Nevzdrževana območja

Zapuščena ali nevzdrževana območja, kot so stare stavbe, ulice ipd. lahko omogočijo hitro zbiranje vode, nastanek luž in mlak ter zadosti zahtevanim pogojem za razvoj komarjev.

Vrste, prepoznane v Evropi

V evropi je prisotnih več vrst komarjev, ki pa so znani predvsem zaradi svoje zmožnosti prenosa bolezni na svoje gostitelje, zato je pomembno, da smo o vrstah dobro poučeni in se pred morebitnimi piki zaščitimo predčasno in ustrezno.

Bolezni, ki jih lahko z vbodom oz. pikom na nas prenesejo, lahko znatno ogrozijo naše zdravje in zdravje najranljivejših skupin kot so otroci ter starejši posamezniki, zato je nujno, da njihovo prisotnost jemljemo resno in zdravja ne tvegamo.

Kot učinkovito zaščito lahko izberemo tudi 100% naravno SEN Naravno pršilo, ki s svojo močno aromo učinkovito odganja komarje, na oblačilih ne pušča sledi, zaradi vsebnosti eteričnih olj pa blagodejno doprinese še k negi kože.

Najpogostejše vrste, so lahko: 

• Domači navadni komar (rod Culex)
• Azijski tigrasti komar (Aedes albopictus)
• Komar ščitar (Aedes aegypti)
• Malarični komar (Anopheles maculipennis) 

POMEMBNO:
Za naravno zaščito pred boleznimi, ki jih lahko prenašajo komarji je pomembno, da ravnamo preventivno in v naravo vedno odidemo primerno oblečeni in obuti. Pomembno je, da gole kože ne izpostavljamo, v vsakem primeru pa je obvezna uporaba tudi zaščite pred komarji oz. ustreznimi repelenti, ki komarje odganja in prepreči morebitne pike.

Ob sumu na katerokoli bolezen, povzročeno zaradi okužbe preko pika komarja, nemudoma obiščite svojega osebnega zdravnika, ki lahko poda ustrezno diagnozo in zdravljenje.

“Domači” navadni komar (Culex pipiens)

V Evropi velja za eno najpogostejših vrst, ki je prisotna tako v urbanih kot podeželskih območjih. Gre za vrsto, ki je dobro prilagojena različnim okoljem in odlično aktivna tudi v mraku in ponoči.
Prehranjevalne navade samic omenjene vrste, za gostitelje izbirajo tako manjše sesalce, kot ljudi, zato lahko tudi z enim samim pikom na človeka presene številne okužbe, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

Culex pipiens  (Culicidae), “domači”, navadni komar

Bolezni, ki jih lahko prenaša

Culex pipiens je pogost prenašalec: virusa Zahodnega Nila, prenaša pa lahko tudi redkejše vročinske bolezni (vročinska bolezen, ki jo povzroča virus Usutu), izpuščajne bolezni, ki prizadene tudi sklepe (vročica Sindbis) in različne vrste encefalitisa npr. vzhodni in zahodni konjski encefalitis, kalifornijski encefalitis, encefalitis St. Louis in encefalitis Murray Valley).

Azijski tigrasti komar (Aedes albopictus)

Je bolj agresivna vrsta komarja, z značilnimi črno-belimi progami na nogah in telesu, najbolj aktiven pa je predvsem podnevi.

Razširjen je po večjemu delu Evrope, najbolj pogost pa je v Južnem predelu.
Zaradi svojih prehranjevalnih navad lahko samice tudi te vrste, ob piku in med sesanjem naše krvi , na nas prenesejo številne bolezni, ki so za naše zdravje nevarne.

Aedes albopictus, tigrasti komar

Bolezni, ki jih lahko prenaša

Aedes albopictus lahko prenaša več virusov, vključno z virusom chikungunya, dengue, Zika in rumeno mrzlico.

Komar ščitar (Aedes aegypti)

Omenjena vrsta komarja je sicer bolj razširjena v tropskih in subtropskih območjih, vendar se zaradi podnebnih sprememb in mobilnosti ljudi že pojavlja tudi nekaterih delih južne Evrope, prepoznaven pa je predvsem po svojih belih oznakah na hrbtu.

Je agresiven komar, njegova aktivnost pa je najpogostejša podnevi. 

Aedes aegypti, komar ščitar

Bolezni, ki jih lahko prenaša

Je znan prenašalec resnejših  bolezni kot je rumena mrzlica, dengua, chikungunya in Zika virus.

“Malarični” komar (Anopheles maculipennis)

Anopheles maculipennis je vrsta, ki velja za potencialnega prenašalca bolezni malarije in kljub temu, da je ta v Evropi večinoma izkoreninjena, še vedno velja za grožnjo.

Prepoznamo ga lahko po pegastih krilih in specifičnem načinu počivanja ob pristanku, kjer svoj zadek privzdigne. Aktiven je predvsem ponoči.

Anopheles maculipennis, komar, ki predstavlja tveganje za prenos malarije

Bolezni, ki jih lahko prenaša

V sredini 20. stoletja predstavljal glavno nevarnost za prenos bolezni malarije. 

Tveganje za prenos bolezni

Samica komarja lahko na nas prenese patogene, škodljive snovi skozi svoj ustni aparat, ki ga uporablja med hranjenjem z našo krvjo.
Okužba se lahko zgodi tako, da samica komarja s svojim ustnim aparatom našo kožo prebode, se vanjo prisesa z dvema tankima kanaloma in skozi prvega našo kri sesa, skozi drugega pa v nas vbrizga svojo slino, ki deluje tudi kot analgetik.

Samica komarja, ki nas je torej “pičila”, je po vsej verjetnosti, zavoljo razmnoževanja, zamenjala že več različnih gostiteljev med katerimi so tudi okuženi, zato se v slini, ki jo v nas brizga, lahko nahajajo tudi številne patogene oz. škodljive snovi, ki jih med sesanjem krvi prenese tudi na nas. 

Ekološki pomen

Kljub škodljivim prehranjevalnim navadam samic komarjev, ki našemu zdravju predstavljajo resno grožno, so komarji eden najpomembnejših vezivnih delov prehranjevalne verige ekosistema in predstavljajo prehrambeni vir drugim živalskim vrstam, kot so ptice, žabe, ribe, pajki ipd. in s tem zagotavljajo njegovo stabilnost.

Samci komarjev se prehranjujejo z rastlinskimi nektarji, kar pomeni, da sodelujejo tudi pri opraševanju cvetic, ki pa je ključnega pomena za reprodukcijo rastlin in raznolikost ter stabilnost našega ekosistema.

Zaključek

Komarji so insekt, katerega prisotnost v našem okolju je danes že nekaj povsem vsakdanjega, saj se z njihovimi piki srečujemo množično in precej ravnodušno, pozabljamo pa, da lahko ravno ti predstavljajo tudi resno grožnjo našemu zdravju.

Za boljše razumevanje in predvidevanje njihove aktivnosti je tako pomembno, da se o njihovem razmnoževanju, načinu prehranjevanja ter prenašanju bolezni ustrezno izobrazimo, s pridobljenim znanjem pa se pred piki lahko kasneje tudi ustrezno in uspešno zaščitimo.

S pravilnimi ukrepi lahko tako svoje poletje na prostem uživamo brez neprijetnega brenčanja okoli nas in najpomembneje - brez strahu pred nevarnimi boleznimi.

Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte  s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku  niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.