Možgani so središče življenja, najskrivnostnejši in najčudovitejši organ, ki ga poznamo, saj se v njih prepletajo tako naš razum kot tudi čustva, zavest in telo, spomin in domišljija.
V vsakem trenutku svojega delovanja pa možgani usklajujejo tudi na tisoče telesnih procesov: uravnavajo srčni utrip, dihanje, gibanje, presnovo, zato jih imenujemo tudi tihi “vodnik”, ki deluje, ne le kadar spimo temveč nas z vsemi svojimi funkcijami vodi tudi skozi vsak pomemben utrip našega dneva.
Za hitrimi, skoraj kot čarobno opravljenimi odzivi pa se skriva zapletena in usklajena mreža električnih impulzov in kemičnih signalov, zato lahko vsaka naša misel, vsak spomin in vsak občutek za sabo pustijo tudi svoj “pečat” v možganski strukturi - ja, tako je, možgani se nenehno tudi spreminjajo.
Sposobnost spreminjanja oz. nevroplastičnost je zato eden največjih čudežev človeške narave, ki možganom omogoča, da so “živi”, se učijo, prilagajajo in rastejo skozi vse življenje.
Naše navade, prehrana, gibanje, čustva in način razmišljanja so prvi dejavniki, ki oblikujejo njihov “videz”, povezave in zmogljivosti, zato se v današnjem zapisu posvečamo prav zgradbi možganov in njihovemu delovanju, vi pa lahko z izboljšanim razumevanjem in tudi prehranskimi dopolnili vplivate neposredno na njihovo izboljšano funkcijo.
Vabljeni!
Kaj so
Možgani so središče človeške zavesti, misli, spomina in gibanja – izjemno zapleten organ, ki uravnava vse telesne funkcije in hkrati tvori most med razumom in čustvi. Sestavljeni so iz milijard nevronov, ki s svojimi povezavami ustvarjajo mrežo komunikacije, v kateri se rojevajo odločitve, ideje in občutki. So organ, ki ne le nadzoruje telo, temveč ga tudi povezuje.
Zgradba možganov
Možgani tehtajo približno 1,3 do 1,4 kilograma, a kljub majhni masi porabijo skoraj petino vse energije v telesu. Sestavljeni so iz milijard nevronov, živčnih celic, ki se povezujejo v mreže in omogočajo prenos informacij.
Njihovo osnovno delitev tvorijo trije glavni deli: veliki možgani, mali možgani in možgansko deblo, omenjeni deli pa med seboj neprestano sodelujejo, vsak s svojo vlogo, a vsi v popolni usklajenosti.
Veliki možgani (cerebrum)
Veliki možgani so najobsežnejši del in obsegajo levo in desno hemisfero. Površje prekrivajo gube – možganska skorja (korteks), kjer potekajo višje miselne funkcije: razmišljanje, govor, odločanje, spomin in čustva.
Vsaka hemisfera upravlja nasprotno stran telesa – leva desno in obratno. Razdeljena sta na štiri režnje:
- Čelni reženj
odgovoren za načrtovanje, odločanje, nadzor impulzov in gibanje. - Temenski reženj
uravnava občutek dotika, temperature, bolečine in prostorske zaznave. - Senčni reženj
povezan s sluhom, jezikom in spominom. - Zatilni reženj
center za vid in prepoznavanje oblik.
Mali možgani (cerebellum)
Se nahajajo pod velikimi možgani in so odgovorni za koordinacijo, ravnotežje in natančnost gibov. Omogočajo, da gibanje ni sunkovito, temveč tekoče in usklajeno. Aktivni so tudi pri učenju novih veščin npr. igranju instrumenta, pisanju ali športu.
Možgansko deblo (brainstem)
Možgansko deblo povezuje možgane s hrbtenjačo in nadzira osnovne življenjske funkcije: dihanje, srčni utrip, krvni tlak in prebavo.
Deluje kot “most” med zavestnim in nezavednim delom telesa in poskrbi, da življenje teče, tudi ko se tega ne zavedamo.
Možgani nimajo bolečinskih receptorjev, zato med nekaterimi operacijami pacienti lahko ostanejo budni – kirurgi jih prosijo, da govorijo ali premikajo roke, medtem ko sami ne čutijo bolečine.
Kako delujejo
Možgani delujejo z neverjetno natančnostjo in hitrostjo. Informacije potujejo po živčnih poteh, ki jih tvorijo nevroni oz. živčne celice, med katerimi se izmenjujejo električni in kemični signali.
Povezave med nevroni se imenujejo sinapse, kjer potekajo prenosi sporočil s pomočjo nevrotransmiterjev - snovi, kot so dopamin, serotonin in acetilholin. Ti kemični prenašalci vplivajo na naše razpoloženje, spomin, gibanje in koncentracijo.
Možgani delujejo kot orkester: vsaka celica ima svojo nalogo, a skupaj ustvarjajo popolno “sinfonijo” telesnih in duševnih procesov.
Avtonomni živčni sistem – tihi uravnalec ravnovesja
Avtonomni živčni sistem je del možganske mreže, ki samodejno uravnava osnovne telesne funkcije. Sestavljata ga dva pola: simpatični in parasimpatični sistem.
- Simpatični sistem
pripravlja telo na delovanje: pospeši srčni utrip, poveča krvni tlak in sprošča energijo. - Parasimpatični sistem
telo pomirja: upočasni srčni utrip, spodbuja prebavo in regeneracijo.
Njuna usklajenost omogoča, da se telo prilagaja življenjskim ritmom; aktivnost podnevi, počitku ponoči, zato lahko dolgotrajna neravnovesja med njima povzročijo tudi utrujenost, nespečnost in stresno napetost.
Pomoč prehranskih dopolnil
Možgani za svoje optimalno delovanje potrebujejo stalno oskrbo s hranili, kisikom in energijo, ker pa so eden najbolj aktivnih organov v telesu, so zato tudi zelo občutljivi na pomanjkanje omenjenih, manjo pa lahko hitro vpliva na koncentracijo, spomin in čustveno ravnovesje.
Določena prehranska dopolnila lahko zato nudijo pomembno podporo kognitivnim funkcijam in dolgoročno ohranjajo vitalnost možganov, najbolj priporočljiva so:
Omega-3 maščobne kisline, predvsem EPA in DHA, so ključne sestavine možganskih membran. Pomagajo ohranjati prožnost živčnih celic, krepijo spomin ter ščitijo možgane pred oksidativnim stresom. Redno uživanje omega-3 maščob podpira tudi dobro razpoloženje in jasnost misli.
Vitamin B kompleks ( vitamini B6, B12 in folat) imajo pomembno vlogo pri tvorbi nevrotransmiterjev oz. kemičnih prenašalcev, ki omogočajo komunikacijo med živčnimi celicami. Dober vnos teh vitaminov zato prispeva k večji umski energiji in zmanjšanju utrujenosti.
Magnezij Plus deluje pomirjujoče na živčni sistem, podpira koncentracijo in pripomore k sproščanju napetosti, ki nastajajo zaradi stresa ali dolgotrajnega miselnega napora. Zadostna raven magnezija lahko zato pomaga ohranjati ravnovesje med umirjenostjo in budnostjo.
Ginko biloba spodbuja prekrvavitev in oksigenacijo možganov, kar izboljšuje spomin, osredotočenost in splošno duševno bistrino, antioksidativne lastnosti pa ščitijo možganske celice tudi pred prezgodnjim staranjem.
Koencim Q10 spodbuja tvorbo celične energije in pomaga zmanjšati oksidativni stres.
Pred uporabo prehranskih dopolnil je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom ali farmacevtom, predvsem pri osebah, ki že jemljejo zdravila ali imajo nevrološke bolezni. Možgani najbolje delujejo takrat, ko jim ponudimo celostno podporo; uravnoteženo prehrano, zadostnim počitkom, rednim gibanjem in naravnimi hranili, ki krepijo njihovo notranjo moč.
Zaključna misel
Možgani so najtišji, a najmočnejši izraz življenja, inteligenca, v kateri se “rojevajo” spomini, odločitve in sanje, ki nas oblikujejo vsak dan, zato skrb zanje pomeni tudi skrb za ravnovesje; za počitek, gibanje, kakovostno prehrano in duševni mir.
Vsakršna sprememba v spominu, zbranosti ali razpoloženju je lahko zato pomemben znak, da telo potrebuje več podpore, v takšnih primerih pa je priporočljivo tudi posvetovanje z zdravnikom ali prehranskim svetovalcem, saj lahko le strokovni pristop pomaga prepoznati morebitna pomanjkanja hranil, hormonska neravnovesja ali druge dejavnike, ki vplivajo na delovanje možganov.
Pravočasno ukrepanje zato ni le preventiva pred boleznimi, temveč naložba v kakovost življenja, v jasnost misli in čustveno stabilnost.
Možgani se odzivajo na naš življenjski slog; uspevajo ob rednem gibanju, uravnoteženi prehrani, globokem dihanju in počitku, ki jim omogoča regeneracijo, pomirjeni možgani pa zato ustvarjajo pomirjeno telo in jasne misli. Skrb za možgane je tako pomemben del skrbi za svoje telo, ki pripomore k prisotnosti, kreativnosti, zbranosti in naposled tudi življenjski kakovosti.
Poskrbite za zdravje in “hrano” za svoje možgane ter izboljšajte kvaliteto svojega življenja.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
