Zima je letni čas, ki prinaša mir, tišino in priložnost za notranji počitek, kljub “pravljičnemu” izgledu in novim priložnostim za zimske dogodivščine pa mnogi ta čas ne doživljajo kot mir temveč težo – v telesu in mislih. Zakaj pa je temu tako? Z umikom svetlobe in “ugrizom” mraza se v številnih pogosto prebudijo nemir, napetost ali tesnobni občutki, saj velike spremembe letnega časa prinašajo tudi številne omejitve - tako svetlobe kot tudi gibanja.
Stres v zimskem času zato ni le posledica zunanjih okoliščin, temveč velja za naravni odziv telesa na spremembo saj so svetloba, gibanje, hormoni in čustva med seboj še kako tesno prepleteni, zato zima predstavlja tudi obdobje, v katerem naša telesa potrebujejo še toliko več nežnosti in topline.
Antistresni rituali doma so zato lahko odlična priložnost, da se prepustimo obdobju miru in s preprostimi rituali, prehranskimi dopolnili, prilagojenimi navadami in počasnejšim dihom pomirimo živčni sistem, ponovno vzpostavimo notranje ravnovesje ter si okrepimo tudi samozavest.
V današnjem zapisu se zato osredotočamo vsem praktičnim načinom, ki jih lahko preoblikujete v rituale topline in si tudi v času mraza in tišine zagotovite občutek sproščenosti, miselno jasnost in varnost.
Vabljeni k branju!
Kaj je stres in zakaj se pozimi okrepi
Stres je telesni odziv na dražljaje, ki jih telo zazna kot obremenitev. Kratkoročno nas varuje in spodbuja, dolgotrajno pa izčrpava.
Pozimi so stresni odzivi pogostejši, saj telo deluje v spremenjenih pogojih: manj svetlobe, več zaprtih prostorov in manj gibanja vplivajo na hormone in živčni sistem.
Hormonski vpliv zime na stres
Zmanjšana količina dnevne svetlobe zmanjša sintezo serotonina, kar vpliva na razpoloženje in odzivnost na stres, hkrati pa se poveča raven kortizola, kar povzroča notranji nemir in težave s spanjem.
Povezava med stresom in črevesjem
Dolgotrajen stres poruši črevesno mikrofloro, kar povzroči napihnjenost, utrujenost in povečano občutljivost, tudi čustveno.
Kako vpliva na nas
Stres v zimskem času se ne izraža le v mislih – pogosto ga “začutimo” tudi v telesu:
- mišična napetost v vratu, ramenih in trebuhu,
- občutek teže v prsih,
- hladne roke in noge,
- utrujenost kljub spancu,
- občutek, da “nobena stvar ne prinaša olajšanja”.
To so znaki, da telo potrebuje upočasnitev, toploto in nežne gibe, ki pomagajo živčnemu sistemu znova vzpostaviti ravnovesje.
Antistresni rituali za zimske dni
Rituali v zimskem času ne pomenijo zapletenih praks, temveč drobne, ponavljajoče se geste, ki telesu vračajo občutek varnosti, ritma in notranje topline, rednost izvajanja le-teh pa ustvarja zaupanje, počasnost pa prostor in umiritev živčnega sistema. Takšni trenutki pomagajo telesu, da se prilagodi sezoni, hkrati pa ohranja stik s seboj tudi takrat, ko zunaj prevladujeta tema in mraz.
Vonj sivke ima izjemno moč umirjanja živčnega sistema saj zmanjšuje srčni utrip že po treh minutah vdihavanja, kar telesu pošlje jasen signal, da je varno in se lahko sprosti.
Molekule eteričnega olja sivke delujejo neposredno na limbični sistem - del možganov, ki uravnava čustva in odziv na stres zato se občutek napetosti hitro zamenja z notranjim mirom, dih postane globlji, telo pa mehkejše.
1. Jutranja svetloba in gibanje
Jutranja svetloba je eden najučinkovitejših naravnih antidepresivov saj lahko že 10 minut izpostavljenosti dnevni svetlobi pomaga uravnati cirkadiani ritem, spodbuja izločanje serotonina in zmanjšuje raven kortizola – hormona stresa.
Kratek sprehod, raztezanje ali nežna jutranja joga telesu pomagajo, da se prebudi in “požene” svoj naravni tok energije. Gibanje v jutranji svetlobi prav tako poveča budnost, izboljša razpoloženje in pripravi telo na mirno, uravnovešeno delovanje čez dan.
2. Zavesten dih in pomirjanje živčnega sistema
Dihanje je najnežnejše in hkrati najmočnejše orodje za umirjanje telesa zato lahko zavestno dihanje aktivira parasimpatični živčni sistem, ki skrbi za sprostitev in občutek varnosti.
Dovolj je že nekaj minut počasnega ritma: vdih skozi nos, dolg izdih skozi usta, da se utrip umiri in misli postanejo jasnejše.
Priporočljiv je dihalni vzorec 4–7–8: vdih za štiri sekunde, zadržan dih za sedem in izdih za osem sekund. Takšno dihanje pomaga preklopiti telo iz napetosti v prisotnost ter ustvarja občutek notranje umirjenosti.
3. Toplina v telesu
Toplina deluje na telo kot pomirjujoč objem zato lahko topla kopel z magnezijevo soljo, termofor na trebuhu ali masaža z magnezijevim oljem sproščajo mišice in živčni sistem. Magnezij v tem procesu deluje kot naravni sproščevalec, saj pomaga zmanjšati mišično napetost in pomirja živčne dražljaje. Telo se ob stiku s toploto odzove z občutkom varnosti, ki pa velja za osnovni mehanizem anti stresnega odziva, ki vrača mir in zaupanje vase.
4. Večerni ritual umika in tišine
Večerni trenutki so namenjeni umiku vase, času, ko se dan zaključi in telo preide v stanje obnove zato lahko zmanjšanje svetlobe in hrupa, topel zeliščni čaj iz melise, lipe ali sivke ter nekaj tihega branja ustvari prehod med aktivnostjo in počitkom. Uporabite lahko tudi hidrolat sivke, ki s svojim nežnim vonjem pomirja čute in spodbuja sprostitev pred spanjem.
Tak večerni ritual telesu jasno sporoči, da je čas za počitek, regeneracijo in tišino; prostor, kjer se energija vrača in čustva nežno umirijo.
Topla kopel ima podoben učinek na telo kot nežen objem; sprošča, greje in vrača občutek prisotnosti, s toploto pa se poveča tudi pretok krvi v možgane, ki izboljša dotok kisika in hranilnih snovi ter spodbuja sproščanje endorfinov, naravnih hormonov sreče.
Pomoč prehranskih dopolnil
Zimski stres obremeni živčni sistem, vpliva na hormone in čustveno ravnovesje zato telo v tem obdobju potrebuje več notranje podpore, saj porablja več energije za ohranjanje toplote in stabilnosti. Pri tem so lahko v veliko pomoč naravna prehranska dopolnila, ki delujejo nežno, a globoko, naša priporočila so:
Magnezij Plus
Magnezij Plus je ključen za delovanje živčnega sistema, mišic in srca. Pomaga pri sprostitvi telesa, zmanjšuje napetost ter uravnava srčni utrip. Pomanjkanje magnezija pogosto vodi v nemir, nespečnost in utrujenost, zato je njegovo redno dopolnjevanje še posebej pomembno v stresnih obdobjih. Za dodatno sprostitev lahko uporabite tudi magnezijevo olje, ki ob masaži ali kopeli sprošča mišice in spodbuja občutek globokega miru.
Vitamin B-kompleks
Vitamini skupine B sodelujejo pri tvorbi nevrotransmiterjev, kot sta serotonin in dopamin, hormona, ki vplivata na razpoloženje in občutek vitalnosti. B-kompleks podpira živčni sistem, zmanjšuje občutek izčrpanosti ter pomaga ohranjati notranjo zbranost tudi v obdobjih povečanega stresa. Redno uživanje krepi psihično odpornost, izboljšuje koncentracijo in vrača naravno energijo brez poživila.
Omega-3
Omega-3 maščobne kisline so pomembne za zdravje možganov in čustveno ravnovesje saj vsebujejo EPA in DHA kisline, ki krepijo živčne povezave, zmanjšujejo vnetne procese in izboljšujejo duševno jasnost. Omega-3 maščobe dokazano prispevajo k boljšemu razpoloženju ter zmanjšujejo občutke napetosti in utrujenosti, ki se pogosto pojavijo v zimskih mesecih.
Probiotiki
Florasen je napreden multibiotični kompleks, ki podpira ravnovesje črevesne mikroflore, ključnega dela imunskega in živčnega sistema saj več kot 90 % serotonina, hormona dobrega počutja, nastane v črevesju. Zdrava mikrobiota zato neposredno vpliva na razpoloženje, Florasen pa poleg vpliva na počutje zmanjšuje tudi napihnjenost, podpira prebavo in pomaga telesu, da se počuti lahkotno in stabilno v času stresa.
Vitamin D3
Vitamin D3 ima ključno vlogo pri ohranjanju energije, odpornosti in čustvenega ravnovesja zato lahko redno dopolnjevanje pomaga telesu uravnati naravno tvorbo serotonina, spodbuja moč kosti in krepi imunski sistem. Deluje kot nežna “notranja svetloba”, ki podpira vitalnost in dobro počutje tudi v obdobjih, ko so dnevi krajši in sonca primanjkuje.
Zaključna misel
Zima nas vabi, da se upočasnimo, stres, ki pa se pojavi v tem obdobju pa naj ne bo sovražnik temveč povabilo k večji prisotnosti in povečani nežnosti do sebe in osebni negi. Pomembno je, da znake povečanega stresa in nelagodja prepoznamo hitro, identificiramo vzrok in prisluhnemo svojemu telesu, v primeru večjih notranjih nesoglasij pa govorimo tudi s primernim strokovnjakom.
POMEMBNO: Depresija je lahko resna bolezen in čustveno stanje, za katero lahko postavi diagnozo samo ustrezen strokovnjak, po ustreznih pregledih in preiskavah, zato vas pozivamo, da se o sumu na resnejša čustvena stanja takoj obrnite na svojega osebnega zdravnika, psihologa, terapevta oz. za to usposobljenega zdravstvenega delavca.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
