Zima s svojo tihostjo prinaša mir in prav poseben notranji ritem, ki je počasnejši, globlji in preusmerjen vase, saj se z okrajšanimi dnevi, omejeno sončno svetlobo ne spremenijo le temperature temveč tudi naše počutje. V hladnejših obdobjih se zato vse več posameznikov sooča tudi z utrujenostjo, zmanjšano motivacijo, pomanjkanjem energije in občutkom, da se “nič ne premika”.
Takšen pojav, znan tudi kot zimska depresija ali sezonska afektivna motnja pa je povsem naravni odziv našega telesa na manj svetlobe in več mirovanja oz. fiziološki proces, v katerem sodelujejo tudi naši hormoni, živčni sistem in imunska regulacija, kar pomeni, da se v obdobju, ko naše telo ne prejema dovolj svetlobe, zmanjša tvorba serotonina oz. hormona sreče in poveča proizvodnja melatonina oz. hormona spanja.
A kljub temu, da lahko “zimska depresija” s seboj ne prinese le sivih dni temveč tudi sivino misli pa je to lahko tudi odlično obdobje priložnosti, da telo nežno podpremo, mu prisluhnemo in ustvarimo novo rutino, ki bo v naš vsakdan znova povrnila barve - z ustreznejšo prehrano, gibanjem in prehranskimi dodatki. Kako?
Preberite v nadaljevanju!
Kaj je
Zimska depresija (SAD – Seasonal Affective Disorder) je oblika depresije in povečanega stresa, ki se pojavlja v mesecih z manj naravne svetlobe - najpogosteje od novembra do marca.
Vpliv zime na čustva
Zima pogosto prinese občutek utesnjenosti, saj nas hladen zrak, krajši dnevi in manj svetlobe vodijo k umiku in hkrati zmanjšajo stik z zunanjim svetom in ljudmi. Telo se v tem času zato naravno obrne navznoter in s tem prinese več miru, vendar pa lahko prinese tudi kontradiktorne občutke; tudi občutek notranje teže in upočasnjenega toka energije.
Telesna počasnost in čustvena teža
Zmanjšana telesna aktivnost pozimi vpliva tudi na čustveno stanje, saj manj gibanja pomeni manj sproščanja endorfinov, hormonov, ki prinašajo občutek zadovoljstva in sproščenosti, brez njihove redne podpore pa telo težje uravnava tudi stresne hormone, zato se pogosteje pojavljata utrujenost in notranja napetost.
Občutek telesne teže se hitro prevede v čustveno težo in manj volje, več raztresenosti ter počasnejši odziv na vsakodnevne izzive.
Vloga prehrane in črevesja
Črevesje je tesno povezano z našim čustvenim stanjem, saj se v njem tvori večina serotonina – hormona, ki skrbi za občutek miru, zadovoljstva in notranjega ravnovesja. Uravnotežena, hranljiva in topla hrana zato neposredno vpliva na naše razpoloženje in energijo.
V zimskem času pa se ta občutljiva povezava pogosto poruši. Pogosteje posegamo po sladkih, mastnih in težjih jedeh, ki sicer prinesejo kratkotrajno tolažbo, a hkrati upočasnijo presnovo, povečajo utrujenost in povzročijo nihanja v razpoloženju. Telo se odzove s počasnostjo, misli postanejo meglene, notranja volja pa oslabi.
Ravnovesje se lahko povrne z redno, toplo in preprosto prehrano, bogato z vlakninami in vitamini skupine B. Takšna hrana podpira črevesno mikrofloro, izboljšuje presnovo in pomaga, da se v telesu ponovno vzpostavi naravna pretočnost. S tem se poveča tudi občutek notranje svetlobe - tiste mirne, tople energije, ki nas nežno ohranja v ravnovesju tudi v najtemnejših zimskih dneh.
Glavni vzroki zimske depresije
Zimska depresija je večplastno stanje, ki nastane zaradi prepleta bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov saj se telo in um v hladnejših mesecih različno odzivata na pomanjkanje svetlobe, manj gibanja in spremenjeno prehrano, sprememba letnega časa pa vpliva tudi na hormone, energijo in čustveno ravnovesje. Najpogostejši dejavniki za pojav so tako lahko:
- pomanjkanje sončne svetlobe,
ki moti cirkadiani ritem in sintezo serotonina, - zmanjšana proizvodnja vitamina D,
povezana z energijo in odpornostjo, - premalo gibanja,
kar zmanjšuje sproščanje endorfinov, - neuravnotežena prehrana,
predvsem pomanjkanje magnezija in omega-3 maščobnih kislin, - kroničen stres,
ki porablja energijo in ruši hormonsko stabilnost.
Biološki vplivi
Zimski čas vpliva na delovanje možganskih centrov, ki uravnavajo čustva in odziv na stres: žlezi hipokampus in amigdala, ki sta povezani s spominom in čustveno regulacijo sta v tem obdobju bolj občutljiva na pomanjkanje svetlobe, zmanjšana aktivnost teh delov možganov pa vpliva na ravnovesje med občutkom umirjenosti in napetosti.
Pomanjkanje svetlobe hkrati zmanjšuje izločanje serotonina, hormona sreče, in povečuje tvorbo melatonina, kar vodi v upad energije, počasnejše misli ter večjo potrebo po spanju in toploti.
Psihološki vplivi
Zmanjšan stik z naravo, svetlobo in drugimi ljudmi vpliva na občutek povezanosti in notranje odprtosti zato lahko sivi dnevi, zaprtost v prostorih in manj druženja ustvarijo občutek osamljenosti, praznine ali brezvoljnost. Um se zaradi pomanjkanja zunanjih dražljajev zato usmeri navznoter, kar lahko sproži razmislek, a tudi poveča notranjo napetost. Človek začne doživljati počasnost kot težo, ne kot počitek,zato je pomembno, da v zimskem času zavestno ustvarjamo drobne trenutke svetlobe, stik z naravo, gibanje in tople obrede, ki vračajo občutek prisotnosti in notranjega miru.
POMEMBNO: Zimska otožnost in upad razpoloženja so pogosti spremljevalci hladnejših mesecev, vendar je treba razlikovati med začasnim psihičnim nelagodjem in depresijo kot boleznijo. Prava depresija je resno zdravstveno stanje, ki zahteva strokovno pomoč in ustrezno zdravljenje zato svetujemo, da v kolikor občutki žalosti, brezvolje ali utrujenosti trajajo dlje časa, vplivajo na spanec, apetit ali sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju, takoj obiščete osebnega zdravnika. Le zdravnik oz. za to usposobljen zdravstveni svetovalec lahko postavi natančno diagnozo in svetuje nadaljnje korake, ki zajemajo bodisi pogovor s strokovnjakom, psihoterapijo ali drugačno obliko podpore. Skrb za duševno zdravje je enako pomembna kot skrb za telo zato pravočasno ukrepanje pomeni korak k okrevanju in notranjemu ravnovesju.
Najpogostejši simptomi
Simptomi zimske depresije se lahko razlikujejo od osebe do osebe; pri nekaterih se pojavijo blago in postopoma, pri drugih pa so izrazitejši in močneje vplivajo na vsakodnevno delovanje. Telo in um v tem obdobju delujeta počasneje, kar se kaže kot občutek teže, pomanjkanja volje in zmanjšane notranje iskre oz:
- kronična utrujenost,
ki ne izzveni niti po počitku, - pomanjkanje energije
in zmanjšana motivacija za vsakodnevne dejavnosti, - povečana potreba po spanju
ali občutek, da jutra postajajo vse težja, - nihanje apetita,
pogosto s povečanim hrepenenjem po sladki in težki hrani, - občutek praznine,
brezvoljnosti ali razdražljivosti, ki se pojavlja brez jasnega razloga.
POMEMBNO: V kolikor takšno ali podobno stanje traja več tednov in se stopnjuje, je pomembno takoj poiskati strokovno pomoč – osebnega zdravnika, psihologa ali terapevta saj lahko le pravočasna podpora prepreči, da bi se začasna zimska otožnost razvila tudi v resnejše stanje.
Jutranja svetloba ima za telo izjemen pomen, saj dokazano spodbuja tvorbo serotonina bolj kot svetloba v popoldanskem času. Ta naravni hormon dobrega počutja vpliva na energijo, razpoloženje in občutek notranjega ravnovesja, izpostavljenost svetlobi takoj po prebujanju pa pošlje možganom signal, da se začne nov dan.
Pomoč prehranskih dopolnil
Prehranska dopolnila v zimskem času predstavljajo dragoceno podporo telesu in umu. Ob pomanjkanju svetlobe se zmanjša naravna tvorba serotonina, raven energije začne upadati, razpoloženje postane manj stabilno, imunski sistem pa deluje počasneje. V tem obdobju lahko z izbranimi hranili telesu pomagamo, da ponovno vzpostavi ravnovesje in ohrani notranjo moč kljub zunanjim zimskim vplivom.
Vitamin D3 - vitamin sonca
Vitamin D3 je pogosto imenovan »sončni vitamin« saj deluje kot naravni spodbujevalec serotonina in dopamina oz. hormonov, ki vplivajo na občutek zadovoljstva in stabilnosti. V zimskih mesecih primanjkuje sončne svetlobe, zato dopolnjevanje vitamina D3 pomaga ohranjati psihično ravnovesje, krepi odpornost in prispeva k boljšemu spancu. Je osnovna podpora za vse, ki v hladnejšem obdobju občutijo upad energije ali pogoste spremembe razpoloženja.
Magnezij – pomirjujoč mineral za um in živce
Magnezij Plus sodeluje v več kot 300 biokemijskih procesih v telesu, med drugim pri uravnavanju živčnega sistema in sproščanju mišic, pomaga zmanjšati napetost, razbremeniti stres in podpira kakovosten spanec - vse to pa so temelji za dobro duševno ravnovesje.
Redno uživanje magnezija lahko zato prispeva k notranji pomiritvi, boljšemu fokusu in večji odpornosti na čustvene obremenitve, ki jih zima pogosto prinese.
Omega-3 maščobne kisline – hrana za možgane
Omega-3 maščobne kisline EPA in DHA so ključne za delovanje možganov in živčnega sistema. Krepijo celične membrane, izboljšujejo prenos živčnih signalov in zmanjšujejo vnetne procese, ki so pogosto povezani z upadom razpoloženja.
Redno uživanje omega-3 dokazano zmanjšuje simptome depresije, podpira koncentracijo in jasnost misli ter telesu vrača občutek notranje stabilnosti.
B-kompleks - energija za živčni sistem
Vitamini skupine B so ključni za pretvorbo hrane v energijo ter za delovanje živčnega sistema saj Vitamini B6, B12 in folna kislina sodelujejo pri tvorbi serotonina in dopamina, kar vpliva na boljše razpoloženje, zbranost in motivacijo. B-kompleks je še posebej priporočljiv v obdobjih psihične obremenjenosti, kronične utrujenosti ali nizke energije, saj podpira regeneracijo in vitalnost od znotraj.
Probiotiki - povezava črevesja in čustev
Florasen je napreden multibiotični kompleks, ki skrbi za zdravo črevesno mikrofloro - temelj sinteze serotonina zato lahko uravnano črevesje pomeni tudi uravnano razpoloženje, probiotiki pa delujejo kot naravna podpora čustveni stabilnosti, energiji in odpornosti. Florasen pomaga zmanjšati napihnjenost, izboljšuje prebavo in hkrati podpira psihično ravnovesje.
Uravnotežena črevesna flora omogoča, da se iz zaužitih hranil (predvsem aminokisline triptofana) učinkovito tvori serotonin, ki nato vpliva na razpoloženje, kakovost spanja in občutek notranje stabilnosti, kar več kot 90 % tega hormona dobrega počutja pa nastane prav v črevesju.
Zaključna misel
Zimska depresija je tihi opomnik, da naše telo hrepeni po svetlobi in gibanju in “slovo”, pomembno pa je, da jo obravnavamo hitro in ustrezno ter tudi zimsko obdobje spreobrnemo v čas obnavljanja, introspektive in poglobljenega diha.
Vsak žarek, vsaka topla misel in vsak trenutek skrbi zase je zato lahko prvi korak nazaj k svetlobi in boljšemu počutju, zato je pomembnost osebne nege, prehrane in prebave v tem času še izdatnejša.
POMEMBNO:
Svetujemo tudi, da se o stanju zimske depresije posvetujete tudi s svojim osebnim zdravnikom oz. ustreznim svetovalcem, psihologom ali psihiatrom, saj je lahko zimska depresija tudi pokazatelj drugih čustvenih ali notranjih nesoglasij, ki pa so lahko resnejše narave. Depresija je stanja oz. bolezen, ki zahteva takojšnjo obravnavo, ustrezno diagnozo in zdravljenje pa lahko zastavi samo ustrezen strokovnjak.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
