ADHD ali motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti je danes vse pogosteje diagnosticirana motnja, ki lahko prizadene tako otroke kot tudi odrasle, kljub vse večji razširjenosti pa ostaja še vedno pogosto spregledana ali pa napačno interpretirana.
Pomembno je, da za lažje razumevanje tovrstne motnje ostanemo odprtih misli in se poskušamo čim bolj informirati saj lahko le tako pomagamo tistim, ki se s tovrstnimi izzivi spopadajo. ADHD motnja je še vedno najbolj razširjena med otroci, zato so sočutje in izobraževanje na aktualno temo najboljša pot k razumevanju njihovih okoliščin in tudi potreb, nujno pa je tudi posvetovanje z osebnim zdravnikom, psihologom, terapevtom oz. z usposobljenim strokovnim osebjem.
V tem blogu bomo podrobneje opisali kaj je ADHD in kako ga prepoznamo, glede na splošno znane simptome.
Pomembno: ADHD je motnja, katere simptomi se lahko izrazijo pri vsakem posamezniku drugače, diagnozo pa lahko poda samo za to usposobljen strokovnjak, zato je ob sumu oz. prisotnosti vedno nujen obisk pri osebnem zdravniku, psihologu, terapevtu oz. usposobljenemu strokovnjaku.
Kaj je ADHD?
ADHD je motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti oz. akronim za “Attention Deficit Hyperactivity Disorder”. Je nevrobiološka motnja, ki se kaže v težavah s pozornostjo, hiperaktivnostjo in impulzivnostjo.
Glavni simptomi ADHD
Motnja se izraža različno, lahko pa se z leti tudi spreminja, zato je pomembno, da smo o simptomih poučeni, jih spremljamo in s terapevtom opazujemo svoje stanje ali stanje posameznika.
POMEMBNO: Simptomi se pri posameznikih lahko razlikujejo, diagnozo pa lahko poda samo klinični psiholog oz. za to usposobljen strokovni delavec.
Simptomi pozornostne motnje
Simptomi pozornostne motnje pri motnji pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) se lahko izražajo kot:
Težave s koncentracijo in pozornostjo
Motnja se lahko izrazi kot slaba koncentracija oz. pomanjkanje koncentracije in s posledično slabim in pomanjkljivim vključevanjem v okolico.
Primer: težave pri sledenju navodilom ali končanju nalog, težave z osredotočanjem na eno nalogo ali dejavnost.
Impulzivno vedenje
Motnja se lahko se izrazi kot impulzivno vedenje, kjer se oseba težje nadzoruje in deluje hitro in brez pomisleka.
Primer: oseba odgovarja preden je vprašana, oseba hitro sprejema odločitve, oseba se vključuje v nevarne dejavnosti brez razmišljanja o posledicah itn.
Nenehno izgubljanje stvari
Motnja se lahko izrazi kot slaba organizacija, kjer posameznik težko ohranja red in se sooča s težavami pri sledenju svojih stvari.
Primer: oseba nenehno izgublja svoje osebne stvari ali jih pozablja, se ne spomni kje so itn.
Simptomi hiperaktivnosti
Simptomi se lahko izražajo kot:
Nemirnost in nemirno vedenje
Simptom se lahko izrazi kot nemirnost in nemirno vedenje, kjer oseba s težavo dosega in ohranja mirno vedenje.
Primer: oseba se nenehno premika, težko se umiri ali sedi na miru.
Pogosto govorjenje
Simptom se lahko izrazi kot prehitro govorjenje ali prekomerno govorjenje, brez premisleka o vsebini ali percepciji vsebine, ki jo sporoča.
Primer: oseba govori hitro in preveč, sogovorniku običajno deluje zmedeno.
Težave pri sedenju na miru
Simptom se lahko izrazi kot težave pri sedenju, kjer se oseba težko zadrži na enem mestu ali v enem položaju dalj časa, pogosto vstaja, hodi ali se obrača na svojem sedežu.
Primer: oseba težko sedi pri miru, s sedišča nenehno vstajala, deluje nemirno in se na sedežu obrača ter premika.
Simptomi kombiniranega tipa
Simptomi kombiniranega tipa združujejo simptome Predominantno - nezbranega tipa in hiperaktivno impulzivnega tipa. Glavni simptomi kombiniranega tipa so:
Težave pri ohranjanju pozornosti
Simptom se lahko izrazi kot težave pri osredotočanju na opravila, naloge ali dejavnosti, ki zahtevajo dolgoročno pozornost.
Primer: oseba težko sledi navodilom ali pa ne konča nalog, saj ima težave z osredotočanjem na eno nalogo ali dejavnost.
Nemirno vedenje
Simptom se lahko izrazi kot nemirno vedenje, kjer oseba težko ostane na mestu in v umirjenem stanju.
Primer: oseba se pogosto premika, težko se umiri ali sedi na miru, kar lahko vpliva na njihovo sposobnost opravljanja nalog.
Nenehno premikanje rok in nog
Simptom se lahko izrazi tudi kot nenehno gibanje.
Primer: oseba se nenehno giblje z rokami ali nogami, tudi ko to ni potrebno ali primerno.
Težave s poslušanjem in sledenjem navodilom
Simptom se lahko izrazi tudi kot težave pri poslušanju in sledenju navodil.
Primer: oseba ima težave pri poslušanju in sledenju navodilom, kar lahko vodi v nepopolno opravljanje nalog.
Pogoste prekinitve in nepotrpežljivost
Simptom se lahko izrazi tudi kot pogosto prekinjanje drugih ljudi med pogovorom ali dejavnostmi ter težave s potrpežljivostjo.
Primer: oseba pripovedovalca med pogovorom prekinja ter skuša povedati svoje mnenje še preden je na vrsti.
Hitro govorjenje in težave pri poslušanju
Simptom se lahko izrazi tudi kot hitro govorjenje in neposlušnost, ter posledično slaba komunikacija.
Primer: oseba govori prehitro in nerazločno ter zaradi neposlušnosti odgovarja zmedeno.
Težave pri organizaciji in upravljanju časa
Simptom se lahko izrazi tudi kot težava pri organizaciji in slabo upravljanje časa.
Primer: oseba ima težave pri organizaciji nalog, vzdrževanju reda in upravljanju s časom, zaradi česar lahko zamuja pomembne roke in datume.
Impulzivnost
Simptom se lahko izrazi tudi kot impulzivnost, kjer oseba težko nadzoruje svoje impulze in ravna nepremišljeno.
Primer: oseba se bo na dražljaje iz okolice odzvala prehitro in brez premisleka o primernosti svojega odziva.
Pogosto izgubljanje predmetov
Simptom se lahko izrazi tudi kot izgubljanje predmetov, ker je oseba slabo organizirana in težko sledi sebi ter okolici.
Primer: oseba ima težave pri ohranjanju reda in oslabljeno sposobnost organiziranja, zato pogosto izgublja stvari, ki so potrebne in tudi za nujne vsakodnevne naloge.
Kako se diagnosticira?
Postopek diagnosticiranja motnje pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo oz. ADHD vključuje več korakov, ocen usposobljenih strokovnjakov ter tudi medsebojno sodelovanje staršev osebe z motnjo, partnerjev in sorodnikov oz. oseb, ki so v odnosu s posameznikom z ADHD.
Splošni koraki v postopku diagnosticiranja so:
Pregled simptomov
Prvi korak je pregled simptomov, ki jih opazi posameznik ali njegovi bližnji. Simptomi, kot so težave pri osredotočanju, hiperaktivnost, impulzivnost in težave s čustvenim nadzorom, so eni od ključnih elementov za diagnozo ADHD in bodo najprej postavljeni pod drobnogled.
Ocena zdravstvene anamneze
Zdravstveni delavec (terapevt oz. primerno usposobljen delavec), bo opravil pregled, ki temeljito oceni zdravstvene anamneze posameznika, vključno z njegovo zdravstveno zgodovino, družinsko zgodovino motenj ali drugih duševnih bolezni ter zdravil ali snovi, ki bi lahko na simptome vplivali.
Fizični pregled
Čeprav fizičnih testov ni, lahko zdravnik opravi fizični pregled, da izključi druge možne vzroke simptomov.
Ocena simptomov s strani različnih virov
Za potrditev diagnoze je pomembno, da zdravnik pridobi informacije o simptomih iz različnih okolij kot so dom, šola in delovno mesto, ter s pogovorom s svojci in učitelji o posameznikovem funkcioniranju v različnih okoljih.
Ocena čustvenih in vedenjskih simptomov
Poleg ocene osnovnih simptomov je pomembno oceniti tudi morebitne čustvene in vedenjske težave, ki so lahko povezane z motnjo, npr. anksioznost, depresija ali težave s samopodobo.
Uporaba diagnostičnih meril
Zdravnik lahko uporabi diagnostična merila iz Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-5) ali drugih standardiziranih lestvic za oceno simptomov in postavitev diagnoze ADHD.
Izključitev drugih možnih vzrokov
Pomembno je izključiti druge možne vzroke simptomov kot so druga duševna stanja, nevrološke motnje ali učne težave.
Sodelovanje več strokovnjakov
Pri postavljanju diagnoze lahko sodelujejo različni strokovnjaki, vključno z zdravniki splošne medicine, pediatri, psihiatri, kliničnimi psihologi in šolskimi svetovalci, ki pa za uspešno delovanje potrebujejo tudi sodelovanje s strani staršev oz. svojcev osebe s predvideno motnjo.
Zaključek
Duševne motnje so danes krepko v porastu, zato je pomembno predvsem, da ostanemo dobro informirani in spremenljivo se okolje sprejemamo z razumevanjem ter sočutjem.
Moramo se zavedati, da so sodelovanje, empatija, razumevanje ter izobraževanje, orodja, ki lahko močno vplivajo na izboljšanje kvalitete tako našega življenja kot življenje osebe, ki se z ADHD spopada.
Pomembno: Nujno je, da osebi z diagnosticirano motnjo nudimo oporo, istočasno pa jo zagotovimo tudi sebi in v težkih obdobjih ostanemo pozitivno naravnani ter tesno sodelujemo s strokovnim osebjem, zdravniki in terapevti, sprejmemo njihovo pomoč ter sledimo njihovim napotkom.
Pogosta vprašanja in odgovori
Kaj je ADHD?
ADHD je kratica za motnjo pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo in je nevrobiološko motnja, ki vpliva na sposobnost osredotočanja, organizacije in nadzora impulzov.
Kako vem, če imam ADHD?
Če pri sebi zaznavate simptome je pomembno, da govorite s svojim osebnim zdravnikom, ki vas bo po posvetu in po potrebi napotil tudi do ustreznega svetovalca oz. terapevta. Samo usposobljeno strokovno osebje lahko potrdi diagnozo.
Kaj če ima ADHD nekdo, ki ga poznam?
Če predvidevate, da ima oseba iz vašega okolja motnjo ADHD, je pomembno, da možno prisotnost sprejmete s sočutjem in posameznika ne obravnavate obsojajoče. Z motnjo se seznanite, lahko pa se za specifičen nasvet obrnete tudi na ustrezno zdravstveno osebje.
Ali se stanje motnje ADHD lahko izboljša?
Stanje motnje se lahko izboljša s pomočjo terapij, zagotovljene dodatne pomoči in/ali zdravil. Pomembno je zavedanje, da se vsako stanje med posamezniki razlikuje glede na diagnosticiran tip, posameznikovo zdravstveno zgodovino ter zmožnosti za napredek.
Vsebino pregledal: Samo Stadler, dr. med., specialist urgentne medicine
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.