Atopijski dermatitis pri odraslih – kako si lahko pomagamo

Čas branja: 12 minut
Featured Image

Atopijski dermatitis pri odraslih velja za bolezen, ki vpliva na celostno kvaliteto življenja, oteži potek vsakdana posameznika ter zaradi praskanja in opaznih vizualnih sprememb povzroči tudi hudo osebno stisko. Je bolezen, ki zada rane, izčrpa in ne prizanaša, zato se z današnjim zapisom osredotočamo predvsem naravnim in priročnim pristopom, ki lahko prispevajo k njenemu obvladovanju.

V nadaljevanju se lahko seznanite z najpogostejšimi simptomi te neusmiljene bolezni in naravnimi metodami samopomoči ter osebne nege, ki vam lahko pomagajo in prinesejo olajšanje, tudi iz zasebnega in varnega zavetja doma.

Vabljeni k branju!

Kaj je

Je kronično vnetna bolezen kože, ki povzroči kožne spremembe kot so izpuščaji, rdečica in huda srbečica, povzročijo pa jo lahko številni različni genetskih ali zunanji dejavniki.

Kakšni so simptomi

Atopijski dermatitis se lahko pri odraslih izrazi z različnimi simptomi, ki pa so žal pogosto tudi izrazitejši in zahtevnejši za obravnavo kot pri otrocih. Simptomi najpogosteje zajemajo tako vizualne spremembe, fizično nelagodje kot tudi psihični napor, zato je pomembno, da je bolezen vedno obravnavana tudi s stran zdravniške stroke. Simptomi lahko vplivajo na različne vidike življenja posameznika, pod najpogostejše in najizrazitejše pa štejemo kožne spremembe ter srbečico. 

POMEMBNO: Simptomi vnetne bolezni atopijskega dermatitisa se lahko med posamezniki razlikujejo, glede na njihovo obstoječe zdravstveno stanje, družinsko anamnezo in tudi vpliv okolja, v katerem bivajo, zato je nujno, da se ob sumu na pojav bolezni takoj oglasite pri svojem osebnem zdravniku, ki vam lahko edini pravilno svetuje glede na individualen pojav in nastalo stanje.

Najpogostejši simptomi atopičnega dermatitisa pri odraslih, so:

Srbenje

Intenzivna in vztrajna srbečica, ki izzove praskanje, velja za enega najbolj značilnih simptomov atopijskega dermatitisa.

Suha in luskasta koža

Zaradi vnetnih procesov, okvarjene kožne bariere in praskanje, koža postane suha, luskasta in na otip groba, zaradi česar je tudi dosti bolj nagnjena k razpokam in krvavitvam. 

Rdečina in vnetje

Rdečica se najpogosteje pojavi na prizadetih delih, je na dotik vroča in zelo občutljiva.

Zadebeljena koža (lihenifikacija)

Zaradi kroničnega praskanja se koža lahko sčasoma zadebeli in otrdi, tovrstno stanje pa poimenujemo tudi lihenifikacija, ki je tudi značilna za dolgotrajnejša atopijska vnetja.

Izpuščaji

Za vnetno bolezen so značilni tudi kožni izpuščaji, ki se lahko pojavijo na različnih delih telesa, najpogosteje pa so to pregibi komolcev, kolena, vrat, obraz, zapestja in gležnji.
Pri odraslih je za bolezen značilen tudi pojav izpuščajev na rokah, stopalih in okrog oči.

Mehurčki in rane

Na koži lahko nastanejo tudi majhni mehurčki, ki lahko počijo in za seboj pustijo manjše rane, kar pa predstavlja tudi tveganje za sekundarne okužbe.

Hipopigmentacija ali hiperpigmentacija

Po končanih vnetjih se lahko prizadeta območja kože obarvajo temnejše (hiperpigmentacija) ali svetlejše (hipopigmentacija) od okoliških tkiv.

Pogoste okužbe kože

Zaradi oslabljene kožne bariere, praskanja in možnih nastalih ran, imajo odrasli večje tveganje tudi za različne bakterijske, virusne ali glivične okužbe kože.

Psihološki vpliv

Soočanje in obvladovanje vnetne bolezni lahko privede tudi do stresa, anksioznosti in depresije, saj lahko nenehno srbenje in vidni izpuščaji močno vplivajo na samozavest in kakovost posameznika.

Motnje spanja

Srbečica je najbolj izrazita ponoči, kar pomeni, da lahko moti spanec ter s tem neposredno vpliva tudi na splošno zdravje in počutje posameznika.

Oblike samopomoči

Ob soočanju s kronično in vnetno boleznijo kože je nujno, da ostanemo potrpežljivi, smo pripravljeni na prilagajanje ter si ustvarimo okolje, v katerem se bomo počutili varno in udobno, saj lahko s tem vzbudimo prijetnejše občutke in se v miru posvetimo negi, ki jo bolezen zahteva.
S primernimi okoliščinami in povišanim zavedanjem bomo hkrati dosegli tudi mirnejše mentalno stanje, okrepljeno samozavest, ter se, skupaj z različnimi načini samopomoči, z boleznijo spopadli uspešneje.

Samopomoč je, ob srečevanju z izzivi te bolezni, ključnega pomena za njeno obvladovanje in preprečevanje poslabšanj, zato je pomembno tudi, da smo dobro ozaveščeni o vseh dejavnikih, ki lahko k temu doprinesejo.

POMEMBNO: Izvajanje samopomoči naj nikoli ne izključuje zdravniškega nasveta in pomoči, saj lahko le z ustrezno strokovno pomočjo pridobite definicijo resnosti vaše bolezni ter ustreznega zdravljanja, ki jo zahteva.

Najpogostejši načini samopomoči so lahko: 

Pravilna nega kože

Ob preprečevanju ali soočanju z vnetno boleznijo je ustrezna nega kože ključnega pomena, saj neposredno vpliva na njeno odpornost.

Redna hidracija kože

Zaradi pojava bolezni je koža pogosteje suha in zaradi tega tudi nagnjena k razpokam, zato je nujno, da kožo redno vlažimo.
Pomembno je, da uporabljamo hipoalergene vlažilce oz. izdelke, ki ne vsebujejo dodanih snovi kot so dišave in podobni dražilci.

Vlaženje kože, za boljši vpoj, opravimo takoj po tuširanju ali kopanju, ustrezne izdelke za vlaženje pa na kritična mesta nanašamo po potrebi, zdravniškem nasvetu oz. priporočilu proizvajalca.

Primer ustreznega izdelka za tovrstno nego je lahko tudi krema Dermasen, ki s svojo prijazno in popolnoma naravno sestavo omogoča intenzivno vlaženje, spodbudi naravne procese obnavljanja kože in že prizadetim mestom hkrati zagotovi tudi takojšen blagodejni učinek.

Izbira nežne kozmetike

Pomembno je, da se izogibamo izdelkom, ki vsebujejo hude dražilce kot so lahko alkohol in različne dišave, ter za svojo nego izberemo naravne in blage proizvode, ki so namenjeni občutljivejši koži.

Identifikacija in izogibanje sprožilcem

Ob soočanju z boleznijo je pomembno tudi, da postanemo pozorni na morebitne sprožilce, ki se lahko nahajajo v našem okolju. Sprožilci predstavljajo predvsem dejavnike ali snovi, ki lahko stanje poslabšajo, zato je nujno, da pod drobnogled vzamemo naš celoten potek vsakdana iz svojega življenja umaknemo izdelke, ki lahko naše zdravje ogrozijo.
Splošno znani sprožilci lahko vključujejo volno, sintetiko, detergente, milo, določeno hrano in tudi stres, z identifikacijo dotičnih, pa se lahko potencialno škodljivimi izognemo ter tako zavarujemo svoje zdravje. 

Obvladovanje stresa

Stres velja za enega pogostejših sprožilcev dermatitisa, zato je pomembno, da natančno ocenimo tudi ravni stresa, ki so v našem vsakdanu prisotne, si omogočimo posvet s strokovnjakom in najpomembneje - pričnemo s prakticiranjem čuječnosti, joge, meditacije ali podobnih sprostitvenih tehnik, ki bodo naše čustvene odzive na negativne vplive zmanjšale.
Z obvladovanjem teh lahko znatno pridobimo na svoji samozavesti in zmanjšamo možnost za pojav bolezni ali vsaj njeno intenzivnost.

Ustrezna oblačila

Za lažje obvladovanje bolezni je pomembno tudi, da posegamo po stanju primernih oblačilih, se določenim materialom izognemo ter smo pozorni tudi na nego svojih oblačil.

Izbira naravnih materialov

Pomembno je, da posegamo zgolj po oblačilih iz naravnih, mehkih materialov, kot je lahko bombaž, nujno pa se moramo izogibati volni in sintetičnim oblačilom, ki lahko kožo dražijo in povzročijo srbenje.

Pravilno pranje oblačil

Za nego in pranje oblačil izberemo detergente, ki ne vsebujejo dišav in podobnih dražilcev ter se izogibamo tudi mehčalcem, katerih ostanki bi se lahko z nošenjem oblačil prenesli na kožo in povzročili draženje.

Pravilna prehrana

Ustrezna prehrana je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva tako na splošno celostno zdravje, delovanje imunskega sistema, počutja in posledično tudi na pojav in intenziteto vnetne bolezni, zato je priporočeno, da vodimo tudi dnevnik prehrane, skozi katerega lahko izločimo živila, ki jih prepoznamo kot potencialne sprožilce.

Probiotiki

Probiotiki so mikrobiološke kulture, naseljene v črevesju, ki so ključnega pomena za pravilno delovanje prebavnega trakta in celostnega zdravja telesa, v določenih količinah pa se nahajajo tudi na naši koži in tvorijo t.i. kožni mikrobiom, zato lahko tudi jemanje probiotikov v obliki prehranskih dopolnil pomaga izboljšati stanje kože. 

Izogibanje določenim živilom

Pomembno je, da ob izvajanju ukrepov samopomoči oz. blaženju simptomov, poskrbimo tudi za ustrezno prehrano oz. se izognemo tudi tisti, ki velja za splošno znane sprožilce.

POMEMBNO: Različne vrste živil lahko različno vplivajo na posameznike, zato je pomembno, da se ob spopadanju z izzivi, ki jih atopijski dermatitis predstavlja, o svojih prehrani posvetujete s svojim osebnim zdravnikom ali prehranskim svetovalcem, ki vam bo svetoval individualno in sorazmerno z vašim stanjem.

Živila, ki lahko sprožijo pojav atopičnega dermatitisa, so lahko:

  • Mlečni izdelki

Najpogostejši alergeni, ki lahko povzročijo poslabšanje simptomov so lahko tudi mleko in mlečni izdelki oz. sir, jogurt in maslo.

  • Jajca

So eden najpogostejših alergenov, zlasti pri otrocih, a lahko vplivajo tudi na odrasle. Najpogostejši sprožilec alergijskih reakcij so lahko beljakovine v jajčnih beljakih. 

  • Oreščki

Arašidi, orehi, lešniki, mandlji in indijski oreščki so znani alergeni in lahko sprožijo izbruhe atopijskega dermatitisa.

  • Pšenica in gluten

Tudi pšenica in gluten lahko pri nekaterih posameznikih, sploh tistih z intoleranco na gluten ali celiakijo, povzročijo poslabšanje simptomov.

  • Soja

Soja in izdelki, ki sojo vsebujejo (npr. sojino mleko, tofu, sojina omaka), so lahko sprožilec atopijskega dermatitisa.

  • Rdeče meso in predelano meso

Rdeče meso in predelani mesni izdelki kot so klobase, slanina in suhe mesnine, lahko vsebujejo visok delež nasičenih maščob in konzervansov, ki lahko povečajo vnetje in poslabšajo simptome atopijskega dermatitisa.

  • Citrusi in kisla hrana

Pomaranče, limone, limete in grenivke, ter kisla hrana kot so kis in paradižnik, lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo poslabšanje simptomov atopijskega dermatitisa.

  • Ribe in morski sadeži

Pri nekaterih posameznikih, zlasti pri tistih z alergijo na ribe ali školjke, lahko ribe ali morski sadeži povzročijo izbruhe ali poslabšajo simptome atopijskega dermatitisa.

  • Alkohol

Alkohol oz. predvsem rdeče vino in pivo lahko povečajo vnetje, povzročijo dehidracijo kože in tako poslabšajo simptome atopijskega dermatitisa.

  • Umetni dodatki in konzervansi

Umetna barvila, arome in konzervansi v predelani hrani lahko pri nekaterih posameznikih povzročijo alergijske reakcije, kar pa lahko sproži ali poslabša tudi atopijski dermatitis.

Domači, naravni načini nege

V udobju svojega doma pa si tako lahko brezskrbno pomagamo tudi z izvajanjem povsem preprostih načinov nege, ki so lahko pomagajo obvladovati stanje in ublažiti simptome.

Nekateri načini so lahko:

Kopeli z ovseno kašo

Ovsena kaša lahko pomaga pomiriti srbečo in razdraženo kožo, zato lahko na neugodno stanje blagodejno vpliva tudi priprava kopeli z ovseno kašo.

Kopel pripravimo tako, da dodamo ovseno kašo v mlačno kopel in se v njej kopamo prb. 15-20 min, zatem pa kožo nežno osušimo.

Uporaba kokosovega olja

Kokosovo olje nosi antibakterijske lastnosti in lahko tako pomaga zmanjšati okužbe kože ter ohranja njeno vlažnost. 

Kokosovo olje lahko uporabljamo tako, da ga kot vlažilec nanesemo na prizadeta območja. 

Aloe vera

Ima hladilne in protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo umiriti vneto in razdraženo kožo. 

Aloe vero uporabljamo tako, da njen gel nanesemo na prizadeta mesta in tako zmanjšamo rdečico in srbenje.

Med

Je naravni antiseptik in vlažilec, ki lahko pomaga tudi pri zdravljenju manjših ran, pripomore pa tudi k izboljšanju vlažnosti kože. 

Med uporabljamo tako, da nanesemo tanek sloj na suhe ali razdražene predele kože, ga pustimo delovati prb. 20 minut, nato pa ga nežno speremo s toplo vodo.

Uporaba hladnih obkladkov

Hladni obkladki lahko pomagajo zmanjšati srbenje in vnetje. 

Hladne obkladke si pripravimo tako, da uporabimo čisto brisačo, namočeno v hladno vodo in jo za nekaj minut položimo na prizadeto območje. Postopek po potrebi ponavljamo vendar ostanemo pazljivi, da kože ne ohladimo preveč ter jo s tem še dodatno razdražimo.

Jabolčni kis

Ima protimikrobne lastnosti, ki lahko pomagajo zmanjšati okužbe in uravnotežiti naravni pH kože.

Kis uporabljamo tako, da ga razredčimo z vodo (v razmerju prb. 1 del kisa na 10 delov vode), z raztopino napojimo brisačo in jo nanesemo na prizadeta mesta. Nekaj žlic kisa pa lahko nanesemo tudi v kopel, v kateri se okopamo.

Zaključek

Atopijski dermatitis je bolezen, ki lahko znatno spremeni potek našega vsakdana, oškoduje fizično kot tudi psihično zdravje, zato je nujno, da še pred pojavom poskrbimo za ustrezno nego svoje kože, v kolikor pa se z boleznijo že srečujemo, pa lahko z dodatnim znanjem svojo samozavest še okrepimo ter se, skupaj z ustrezno zdravniško pomočjo, uspešneje zoperstavimo izzivom bolezni.
Pomembno je, da ob poteku bolezni sočasno poskrbimo tudi za svoje osebno počutje, si priskrbimo strokovno pomoč in o svoji stiski jasno komuniciramo ter tako negujemo tudi del čustvenega jaza, ki se ga bolezen dotakne.

S potrpežljivostjo, znanjem in ustrezno pomočjo si lahko tako zagotovimo varno zavetje, skozi katerega se bo bolezen prebila težje.


 
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte  s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku  niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.

Deli:

Nikoli ne zamudite naših zapisov in bodite na tekočem!

Nikoli ne zamudite novosti, skritih ponudb in aktualnih akcij. Poskrbeli bomo, da boste o vsem obveščeni pravočasno.