Neznosna srbečica, izpuščaji in pa suha koža so le eni izmed glavnih simptomov atopijskega dermatitisa - bolezni, ki je danes uvrščena med sam vrh najpogostejših kroničnih stanj kože, se na leta ne ozira in lahko marsikomu predstavlja fizično oviro in pa hudo čustveno breme.
Se sedaj sprašujete, kaj ga pravzaprav povzroči in kakšne so tudi vaše možnosti - za pojav?
Vse odgovore lahko najdete v današnjem zapisu, skupaj s preprosto rešitvijo - povsem naravno nego kože, ki lahko neprijeten pojav tudi oblaži ali prepreči.
Vabljeni k branju!
Kaj je
Je vnetna, kronična in atopijska bolezen*, ki povzroči kožne spremembe, srbenje in rdečico.
Izzove jo lahko kombinacija genetskih in zunanjih dejavnikov ali nepravilni imunski odziv.
Atopijske bolezni* so kronične bolezni katerih skupna lastnost je prekomeren ali nepravilni odziv imunskega telesa na alergene.
Vrste
Atopijski dermatitis lahko nastopi v različnih življenjskih obdobjih v večih različnih oblikah, zato njegov pojav opredeljujemo na več vrst, ki se med sabo razlikujejo glede na obliko simptomov, najpogostejši kriteriji za določanje vrste pa so starost, resnost in lokacija izpuščajev.
POMEMBNO:
Vrste dermatitisa lahko izzovejo različne kožne spremembe, ki se med posamezniki razlikujejo predvsem glede na starost in genetsko predispozicijo, zato je nujno, da se ob pojavu kakršne koli kožne spremembe takoj oglasite pri svojem osebnem zdravniku ali dermatologu, pojav izpuščajev in drugih kožnih sprememb pa lahko nakazuje tudi na resnejša obolenja organizma.
Najbolj splošno znane, glavne vrste so:
Klasični atopijski dermatitis
Je najpogostejša oblika, ki se pogosto pojavi že v otroštvu in najpogosteje prizadene obraz, vrat, pregibe komolcev, kolen, zapestij in gležnjev.
Prepoznamo ga lahko kot rdeče, srbeče izpuščaje, suho kožo in luščenje.
S staranjem se lahko simptomi spremenijo in izzvenijo, stanje pa se lahko nadaljuje tudi v odraslo dobo posameznika.
Najpogostejše spremembe na koži:
- rdečica (Eritem)
- suha in luskasta koža
- srbeči, rahlo otečeni izpuščaji
- razpoke suhe in vnete kože
Diskoidni atopijski dermatitis (numularni ekcem)
Je posebna oblika atopijskega dermatitisa, ki je redkejša od klasične oblike in se lahko pojavi v kateremkoli starostnem obdobju, najpogosteje pa v odrasli dobi posameznika.
Prepoznamo ga lahko kot okrogle, ovalne izpuščaje na koži, ki spominjajo na obliko kovanca, so srbeči, suhi in luskasti, območja, kjer je pojav najznačilnejši pa so roke, noge, trup ali hrbet.
Najpogostejše spremembe na koži:
- značilni okrogli ali ovalni izpuščaji
- rdečica, rožnato ali rjavo obarvano okoljsko tkivo
- rahlo otečeni in nabrekli izpuščaji, napolnjeni s tekočino
- suha koža, ki se lušči
Seboroični dermatitis pri dojenčkih
Ena izmed oblik je tudi seboroični dermatitis oz. “temenice” pri dojenčkih, ki prizadene predvsem lasišče dojenčkov.
Prepoznamo ga lahko po mastnih, rumenkastih luskah, ki pa se lahko razširijo tudi na obraz in ušesa. Najpogosteje je pojav blag in zgolj prehoden vendar lahko pri nekaterih dojenčkih tudi vztraja.
Najpogostejše spremembe na koži:
- mastne, rumene luske, ki običajno ne srbijo
- blaga rdečica
Kronični prurigo nodularis
Je hujša oblika atopijskega dermatitisa, ki je lahko odpornejša na zdravljenje in zahteva agresivnejše terapije, dolgotrajnejše praskanje pa lahko vodi tudi do poslabšanja stanja in trajnih kožnih poškodb.
Pojav zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo, noduli oz. spremembe na koži so zelo izrazite, spremlja pa jih tudi intenzivna srbečica.
Najpogostejše spremembe na koži:
- trdi, dvignjeni noduli (tudi do več centimetrov)
- noduli so temno rdeče, rjave ali temnejše barve
- huda srbečica
Noduli* so trdne, zadebeljene spremembe v tkivu, ki nastanejo zaradi vplivov različnih dejavnikov. So otipljive in velike lezije, včasih tudi do več cm.
Dyshidrotic Eczema (Dyshidrotic dermatitis)
Je oblika atopijskega dermatitisa, ki se lahko ponavlja v intervalih in zaradi značilnih simptomov povzroči tudi nelagodje in bolečino.
Najpogosteje se izrazi s srbečimi, majhnimi in globokimi mehurji, značilna mesta kjer se pojavi pa so dlani, prsti in podplati. Mehurčki čez nekaj časa počijo in se posušijo, za njimi pa se pojavi še suha in luskasta koža.
Najpogostejše spremembe na koži:
- mehurčki, veliki od 1 do 2 mm, ki se pojavijo v skupinah.
- zadebeljena, suha in razpokana koža
- pekoč občutek in srbečica
Lichen simplex chronicus (LSC) oz. lihenifikacija
Se lahko razvije kot posledica dolgotrajnega praskanja ali drgnjenja kože, kjer tovrstno draženje vodi do pojava zadebeljene kože (lihenifikacije), ki pa je prav tako izredno srbeča.
Najpogostejše spremembe na koži:
- zadebeljena, trda in “usnjata” koža
- groba, temno obarvana koža
- huda srbečica
Dejavniki tveganja
Atopijski dermatitis je kompleksna bolezen, ki lahko zajema vzajemno delovanje večih vplivov - tako genetskih, imunskih kot zunanjih, zato je pomembno, da smo ob soočanju s tovrstnimi izzivi pozorni na vse morebitne sprožilce iz okolja, svoje zdravstveno stanje ter tudi na morebitno prisotnosti atopijskih bolezni v družini, saj nam razumevanje omenjenih dejavnikov lahko pomaga pri zdravljenju in lajšanju simptomov.
Najpogostejši dejavniki tveganja, so lahko:
Genetski dejavniki
Eden največjih dejavnikov za pojav dermatitisa je genetika, ki lahko ohromi glavne bioprocese kože, nujne za ohranjanje njenega zdravja in obnavljanja, zato je pomembno, da se ob soočanju z atopijskem dermatitisu zavedamo tudi morebitne prisotnosti atopičnih bolezni v družini.
Družinska anamneza atopijskih bolezni
Najpogostejši in največji dejavnik tveganja je tudi družinska anamneza oz. prisotnost atopijskih bolezni v družini.
Primeri atopijskih bolezni: astma, alergijski rinitis ipd.
Genetske mutacije
Eno večjih tveganj za pojav predstavljajo tudi genske mutacije proteinov, ki so v koži zadolženi za pravilno vzdrževanje kožne bariere oz. pregrade. Tovrstne mutacije oslabijo osnovno strukturo kože, ki je posledično bolj dovzetna za razvoj številnih kožnih stanj in obolenj.
Kožna pregrada* je zaščitna, zunanja plast kože, ki služi kot ovira med telesom in zunanjim okoljem. Sestavljena je iz zunanje plasti oz. povrhnjice, ki jo gradijo keratinociti in lipidi - celice in maščobe, ki so nujne za ohranjanje zdrave kože.
Okoljski dejavniki
So lahko eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri sprožanju in poslabšanju simptomov atopijskega dermatitisa, saj neposredno vplivajo na številne kožne lastnosti, ki so tudi ključnega pomena za njeno zdravje.
Podnebje
Hladnejše podnebje ali ozračje s povišano stopnjo onesnaženosti je povezano s povečanim tveganjem za pojav, saj tudi kvaliteta, vlažnost zraka in sezonske spremembe močno vplivajo na stanje in zdravje naše kože.
Alergeni
Kot so pršice, cvetni prah, plesni in tudi živalski prhljaj, lahko sprožijo ali poslabšajo simptome atopijskega dermatitisa.
Prav tako lahko k pojavu prispevajo tudi alergeni v hrani, kot so mleko, jajca, oreščki in pšenica.
Dražilne snovi
Kot so milo, agresivni detergenti, groba oblačila in kemikalije lahko poškodujejo kožno pregrado in sprožijo vnetje ter tako povečajo tveganje za pojav.
Imunski dejavniki
Preobčutljivost imunskega sistema
Preobčutljiv imunski sistem se odziva pretirano, kar pomeni, da se lahko odzove tudi na povsem običajne okoljske dejavnike in privede do pojava ali poslabšanja simptomov atopijskega dermatitisa.
Mikrobiota kože
Zdrava koža predstavlja uravnovešeno kožno mikrobioto, ki jo sestavljajo številni mikroorganizmi kot so bakterije, glive, virusi in pršice, zato lahko njeno neravnovesje oz. prevladovanje določenih mikroorganizmov predstavlja tveganje za pojav tudi hujših oblik atopijskega dermatitisa.
Zunanji dejavniki
Stres
Je še eden izmed poglavitnih dejavnikov, ki lahko sproži ali poveča tveganje za nastanek dermatitisa, saj neposredno vpliva na delovanje imunskega sistema in vnetne odzive v telesu, zato lahko ob
ob doživljanju stresnih situacij sprosti prevelike količine vnetnih mediatorjev oz. poveča svoj odziv ter tako sproži simptome.
Dehidrirana koža
Koža, ki ni ustrezno navlažena je bolj nagnjena k suhosti in srbenju, kar lahko hitreje privede do poškodb kožne pregrade, dovzetnosti k poškodbami, občutljivosti ter s tem poveča tudi tveganje za nastanek atopijskega dermatitisa. Za preprečevanje dehidriranosti kože je pomembno ustrezno izvajanje osebne nege, ki vključuje primerno nego dehidrirane kože in lahko pojavi izključi ali omili.
Odlično tovrstno rešitev lahko predstavlja tudi krema Dermasen, ki nudi takojšen blagodejni učinek saj spodbuja sposobnost obnavljanja kože, jo vlaži in s tem blaži nastalo nelagodje, izboljšuje pa tudi kožno strukturo in vezno tkivo kože.
Prehrana
Uživanje nekaterih živil, ki so znani kot alergeni lahko služijo tudi kot prehranski sprožilci in vplivajo na simptome atopijskega dermatitisa, zato je nujno, da ob soočanju s tem kožnim stanjem pod drobnogled postavimo tudi svoj jedilnik in se o morebitnih prehranskih sprožilcih posvetujemo tudi s svojim osebnim zdravnikom.
Najpogostejši simptomi
Atopijski dermatitis se lahko pojavi z različnih starostnih obdobjih posameznika, izrazi pa se lahko s številnimi različnimi simptomi, ki s seboj prinašajo predvsem značilno intenzivno srbečico in tudi, zaradi lokacije pojava in vizualnih sprememb, psihično nelagodje ter hudo osebno stisko.
Pomembno je, da se ob soočanju s tovrstnimi kožnimi spremembami primerno informiramo ter si z znanjem zagotovimo samozavest, ki nas lahko, skupaj z zdravniško pomočjo in ustrezno nego kože, privede do ustrezne rešitve in olajšanja.
POMEMBNO: Navedeni simptomi veljajo za splošne in ne izključujejo možnih odstopanj, saj je pojav pogojen od številnih dejavnikov, ki lahko na posameznike vplivajo drugače. Ob pojavu kakršnihkoli kožnih sprememb se o tem posvetujte s svojim osebnim zdravnikom, dermatologom oz. za to usposobljenim strokovnim delavcem, ki vam lahko svetuje individualno, poda ustrezno diagnozo ter tudi zdravljenje.
Srbečica
Je eden najznačilnejših in tudi najbolj motečih simptomov, saj lahko prekine številne vsakodnevne aktivnosti, nujna življenjska opravila in tudi spanec.
Srbečica lahko povzroči praskanje in s tem tudi številne poškodbe kože, trajne spremembe in lihenifikacija oz. zadebelitev tkiva kože.
Nočno poslabšanje
Stanje je znano tudi po tem, da se pogosto poslabša tudi ponoči, kar pa predstavlja predvsem nenadzorovano praskanje in hujše kožne poškodbe.
Rdečica in vnetje kože
Eden od najprepoznavnejših simptomov je tudi rdečica oz. eritem, ki je znak vnetja kože, na pordelem mestu pa je koža tudi bolj vroča in občutljivejše na dotik .
Izpuščaji oz. akutne in kronične lezije
Eden prepoznavnejših akutnih simptomov so tudi rdeče in otekle lezije* oz. izpuščaji, ki tvorijo mehurčke s tekočino, kronične lezije oz. izpuščaji pa so suhi, zadebeljeni in luskavi.
Izpuščaji se lahko pojavijo na različnih delih telesa, mesto pojava pa je med različnimi starostnimi skupinami različno, prav tako lahko na lokacijo pojava vpliva več dejavnikov.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih je ta najpogosteje na obrazu in lasišču, pri starejših otrocih in odraslih pa se izpuščaji pojavljajo predvsem na pregibnih delih udov kot so komolci in kolena medtem ko pojav na vratu ali obrazu ni izključen.
Lezija* je splošen medicinski izraz za opis neznačilne in nenormalne spremembe v tkivu ali organu.
Suhost kože
Je najpogostejši simptom ob pojavu, ki draženje in srbečico še poslabša, zaradi suhosti pa je koža posledično bolj nagnjena tudi k poškodbam kot je lahko razpokanje.
Zadebelitev in razbarvanje kože
Praskanje lahko povzroči tudi zadebelitev kožnega tkiva oz. lihenifikacija, skupaj s spremembo barve kože (hiperpigmentacijo ali hipopigmentacijo).
Hiperpigmentacija* je stanje, pri katerem se tkivo kože obarva temnejše.
Hipopigmentacija* je stanje, pri katerem se tkivo kože obarva svetlejše.
Praske in rane
Površinske rane ali praske, nastale zaradi praskanja, so simptom, katerega cilj je preprečiti ali vsaj čim bolj omiliti, saj lahko za sabo pustijo trajne poškodbe in brazgotine, prav tako pa je poškodovana koža občutlivejša in predstavlja možnost tveganja tudi za sekundarne okužbe.
Bakterijske in virusne okužbe
Občutljiva koža, ki je zaradi pojava atopijskega artritisa že poškodovana je dovzetnejša tudi za številne bakterijske in virusne okužbe, ki lahko vključujejo povečano rdečico, bolečino, gnojne mehurčke, okužbe s kandido* ter tudi herpes* simplex.
Herpes simplex*je virusna okužba, ki jo povzroča virus herpes simplex (HSV) in povzroči številna fizična nelagodja kot so izpuščaji, srbenje, pekoč občutek ipd.
Kandida* je vrsta kvasovk, ki sestavljajo črevesno in kožno mikrobioto in je v zmernih količinah nujno potrebna, v prekomerni razrasti pa lahko povzroči številne okužbe kože, ki zajemajo pojav srbečice, kožnih izpuščajev ipd.
Zaključek
Atopijski dermatitis je, zaradi skupka neprijetnih simptomov in vizualno opaznih kožnih sprememb, bolezen, ki lahko pusti brazgotine tudi na samozavesti, zato je pomembno, da se o stanju primerno seznanimo in si s tem ponudimo oporo ter prednost pred boleznijo, ki ne le poškoduje, temveč tudi zaznamuje.
Z znanjem, pravilno nego kože, poznavanjem sprožilcev in zdravniško pomočjo lahko izboljšamo kakovost svojega življenja, uspešno zajezimo simptome ter osvojimo tehnike obvladovanja bolezni do te mere, da nas ne bo - tako čustveno kot fizično, več zmogla oškodovati.
Pogosta vprašanja in odgovori
Ali je atopijski dermatitis nalezljiv?
Ne, atopijski dermatitis ni nalezljiv in se ne prenaša z osebe na osebo.
Ali lahko moja prehrana vpliva na pojav?
Da, pri nekaterih posameznikih lahko določena živila, kot so mleko, jajca, oreščki in ribe sprožijo ali poslabšajo pojav, zaradi različnih vplivov alergenov pri posameznikih pa je najbolje, da se o tem individualno posvetujete s svojim osebnim zdravnikom ali prehranskim svetovalcem.
Ali lahko atopijski dermatitis izzveni?
Lahko, zlasti pri otrocih, vendar se lahko pri posamezniki simptomi vrnejo tudi v kasnejših starostnih obdobjih.
Ali lahko stres poslabša simptome?
Da, stres je znan kot eden najpogostejših sprožilcev, zato je pomembno, da za psihično razbremenitev in zmanjšanja možnosti pojava seznanimo tudi z obvladovanjem stresa in različnimi tehnikami sproščanja.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.