Atopijski dermatitis je ena najpogostejših otroških kožnih bolezni, ki lahko naše malčke prizadene že v prvih mesecih življenja, jih “spremlja” in jim krati igro skozi prva leta, nadaljuje pa se lahko žal tudi v kasnejše mladostniško obdobje, kjer utegne zadati še globje - čustvene rane.
Z današnjim zapisom in srčnim namenom zato pozivamo k izdatnejši pozornosti, primerni osebni negi in najpomembneje - pravočasni in ustrezni negi naših najmlajših, ki se z boleznijo “borijo”, čeprav je ne razumejo, saj smo lahko ravno mi tisti, ki jih lahko uspešno zaščitimo zoper nje.
V nadaljevanju preberite, kakšno nelagodje atopijski dermatitis predstavlja, kaj sploh je ter kateri so najpogostejši dejavniki, za njegov pojav.
Kaj je
Je kronično vnetna bolezen kože, ki povzroči kožne spremembe kot so izpuščaji, rdečica in huda srbečica, povzročijo pa jo lahko številni različni genetskih ali zunanji dejavniki.
Pojav pri otrocih
Atopijski dermatitis se lahko pojavi v različnih starostnih obdobjih otroka, ki lahko zajamejo tudi celotno obdobje njegovega odraščanja, s seboj pa prinese vrsto neprijetnih simptomov, ki znatno vplivajo ne le na njegovo telesno počutje, temveč tudi na čustveno stanje.
Razlogov za pojav je lahko več, vse od nezadostne nege kože, do genskih predispozicij,
simptomi, ki povzročajo hudo fizično nelagodje pa se lahko skozi leta tudi spreminjajo.
Pojave dermatitisa pri otrocih najpogosteje opredeljujemo glede na njegove lastnosti in otrokova leta:
Pri dojenčkih
Pri dojenčkih je pojav značilen že za zgodnjo starostno obdobje med. 2. in 6. mesecem starosti, najpogostejši simptomi pa so lahko:
Simptomi klasičnega atopijskega dermatitisa
- Rdeči in srbeči izpuščaji,
ki se najpogosteje pojavijo na obrazu oz. na licih, lasišču in čelu.
Pojav na udih ni izključen - predvsem na zunanji strani rok in nog. - Suha, luskava koža,
ki je na otip suha, groba in luskava, pogosto pa jo spremlja tudi
srbenje, ki izzove praskanje in posledično tudi dodatno draženje kože. - Izpuščaji napolnjeni s tekočino,
ki lahko iztekajo tudi tekočino, povzročajo dodatno nelagodje in povečujejo
tveganje za sekundarne okužbe.
Najpogosteje prizadeta območja
Pri dojenčkih so najpogostejša prizadeta območja tudi najbolj kritična, saj se dojenčki zaradi nerazumevanja stanja lahko tudi veliko dotikajo obraza in praskajo, ter s tem tvegajo tudi sekundarne okužbe nastalih ran.
V primeru pojava je torej pomembno, da smo še posebej pozorni na prizadeta območja, ki so lahko:
- Obraz oz. lica in čelo
- Lasišče
- Zunanji deli rok in nog
Simptomi seboroičnega dermatitisa
Ena izmed oblik dermatitisa, značilna za pojavo pri dojenčkih, je tudi seboroični dermatitis oz. “temenice”, ki najpogosteje prizadene zgolj lasišče dojenčkov in ne predstavlja hujšega nelagodja oz. ne povzroča hujših simptomov.
Pojav lahko prepoznam kot mastne in rumene luske na lasišču, pri zdravih dojenčkih pa pojav velja za hitro prehodnega.
Najpogostejše spremembe na koži:
- mastne, rumene luske, ki običajno ne srbijo.
- blaga rdečica.
POMEMBNO: Naši najmlajši pojava kožnih bolezni kot je atopijski dermatitis, ne razumejo in so nezmožni za prepoznavo lastnosti simptomov ter opredelitev nelagodja, ki ga doživljajo, zato je nujno, da se ob kakršnem koli sumu na pojav atopijskega dermatitisa pri naših najmaljših, o tem takoj posvetujemo s pediatrom oz. za to usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom, ki lahko postavi ustrezno diagnozo in najpomembneje - dojenčkom, predšolskim otrokom ali mladostnikom, nudi ustrezno zdravljenje in lajšanje fizičnega nelagodja ter psihične stiske, ki lahko ob tem nastane.
Pri starejših otrocih
Pri otrocih v predšolski dobi oz. vseh starejših otrocih starih od 2 do 12 let, se simptomi atopičnega dermatitisa lahko spremenijo; najpogosteje se spremenijo lastnosti in lokacija pojava, ki pa je sedaj tudi bolj razumljiva in zaznana s strani otroka, zato lahko posledično negativno vpliva na njegovo aktivnost in povzroča čustveni nemir.
Najpogostejši simptomi so torej lahko:
Simptomi klasičnega atopijskega dermatitisa
- Intenzivno srbenje,
ki se lahko poslabša ponoči, vpliva na otrokov spanec in zaradi pomanjkanja poveča tudi tveganje za čustveno razdražljivost. - Suha, razdražena koža,
ki je na otip tudi groba, razpokana in luskasta, zaradi izdatnega praskanja pa se lahko
na prizadetih predelih tudi zadebeli. - Temni kolobarji okoli oči,
se pojavijo zaradi sproščanja različnih vnetnih mediatorjev (histaminov), ki kot odgovor na alergijo povzročijo širjenje in večanje prepustnosti krvnih žil tudi v območju pod očmi, ter s tem povzročijo temne kolobarje, imenovane tudi “alergijski kolobarji”.
Najpogosteje prizadeta območja
Pri starejših otrocih se torej možnost pojava razširi na več območij, najpogosteje pa so to:
- Pregibi komolcev in kolen
- Zapestja in gležnji
- Vrat
- Okolica oči in ust
Pri mladostnikih
Pri mladostnikih od 12. leta naprej se dermatitis najpogosteje nadaljuje že iz otroštva, razvije pa se lahko tudi povsem na novo.
Simptomi tokrat ostajajo podobni simptomom iz otroškega obdobja, le da pridobijo na intenzivnosti svojih lastnosti, saj lahko v tem obdobju, zaradi neprijetnih vizualnih lastnosti, žal predstavljajo tudi hudo psihično stisko.
Simptomi klasičnega atopijskega dermatitisa
- Kronična suhost in zadebelitev kože,
ki lahko zaradi praskanja postane tudi bolj zadebeljena. - Sprememba barve kože
Dolgotrajnejše vnetje in praskanje lahko sedaj povzroči tudi hiperpigmentacijo ali hipopigmentacijo, kjer prizadeta območja postanejo temnejše ali svetlejše barve. - Čustvena stiska
Zaradi vizualnih sprememb na koži lahko mladostniki doživljajo tudi čustvene in socialne stiske, kot so nizka samozavest, sram ali celo anksioznost oz. tesnoba.
Najpogosteje prizadeta območja
Pri mladostnikih so najpogosteje prizadeta območja lahko:
- Pregibi komolcev in kolen
- Roke, predvsem dlani in prsti
- Vrat in obraz
- Zgornji del telesa (hrbet in prsi)
POMEMBNO: Pri pojavu atopijskega dermatitisa je nujno, da skupaj s fizičnim obravnavamo in upoštevamo tudi psihološki vpliv, ki ga pojav lahko predstavlja, saj je za mladostnika vizualna predstavitev osebnosti v tem življenjskem obdobju izjemnega pomena, vpliva na njegovo samozavest in posledično tudi na dosego dobrih rezultatov na ostalih področjih. Ob soočanju s čustveno stisko zaradi simptomov omenjene bolezni je tako pomembno, da je mladostniku ponujena in omogočena možnost komunikacije, bodisi s skrbniki, starši oz. z za to primernim strokovnim osebjem, ki mu ob stiski lahko primerno svetujejo in ga čustveno podpirajo.
Najpogostejši vzroki za pojav
Atopijski dermatitis velja za kožno bolezen, ki najpogosteje prizadene ravno najmlajše, saj se z zunanjim svetom šele spoznavajo in njihova telesa na različne potencialne sprožilce še niso razvile ustreznega odziva, velik dejavnik pa predstavljajo tudi genske predispozicije oz. prisotnost tovrstnih bolezni v družini, zaradi katerih se neustrezna imunska odpornost prenese tudi nanje.
Najpogostejši dejavniki tveganja za pojav so tako lahko:
Nerazvit imunski sistem
Imunski sistem pri dojenčkih, predšolskih otrocih in mladostnikih še ni dodobra razvit, kar pomeni, da še ni razvil pravilnega odziva na vplive različnih okoljskih dejavnikov kot so alergeni in podobne dražilne snovi, zato se nanje odziva prekomerno in lahko posledično izzove tudi vnetno bolezen atopijskega dermatitisa.
Genska predispozicija
Pojav je najpogosteje povezan tudi z družinsko anamnezo oz. prisotnostjo atopičnih bolezni kot so astma in alergijski rinitis v družini, kar pomeni, da je neustrezen odziv na dražilne dejavnike lahko tudi gensko podedovan, genetski dejavniki pa močno vplivajo na funkcijo kožne bariere in na način, kako se imunski sistem na okoljske dražljaje odzove. Otroci, katerih starši ali sorodniki že trpijo za omenjenimi bolezni, so tako dosti bolj nagnjeni k razvoju oz. tveganju za pojav atopijskega dermatitisa
Zunanji dejavniki
Zaradi manj pogoste oz. prve izpostavljenosti različnimi okoljskimi dejavniki kot so onesnažen zrak, alergeni (pršice, cvetni prah, živalske dlake), dražila, detergenti ali prehranski alergeni, so otroci dosti bolj dovzetni za pojav, saj njihov imunski sistem še ni dovolj močan ali še ni seznanjen s tako širokim spektrom različnih zunanjih vplivov.
Kožna pregrada
Otroška koža je tanjša in občutljivejša, kar pomeni, da je tudi kožno bariera šibkejša in omogoča lažji vstop alergenov in dražilnih snovi, to pa lahko povzroči vnetno reakcijo oz. pojav atopijskega dermatitisa.
Kožna pregrada* je zaščitna, zunanja plast kože, ki služi kot ovira med telesom in zunanjim okoljem. Sestavljena je iz zunanje plasti oz. povrhnjice, ki jo gradijo keratinociti in lipidi - celice in maščobe, ki so nujne za ohranjanje zdrave kože.
Preobčutljivost
Otroci so lahko, še posebej tisti z družinsko anamnezo atopičnih bolezni, bolj občutljivi na določene sprožilce oz. alergene v okolju kot so lahko določena hrana, pršice, pelod ipd., zato lahko tovrstna preobčutljivost sproži pretiran imunski sistem tudi na navidez običajne snovi in s tem povzroči vnetje kože.
Nepravilna nega, suhost kože
Neustrezna nega občutljive otroške kože lahko povzroči njeno izsuševanje, slabo hidrirana, suha koža pa predstavlja povečano kožno občutljivost in večje tveganje za poškodbe kožne bariere, kar pa lahko hitro izzove tudi pojav dermatitisa.
Ustrezna hidracija in nega kože otrok je tako pomemben dejavnik za preprečevanje pojava, saj kožo nahrani, navlaži in primerno zaščiti pred morebitnimi škodljivimi zunanjimi dejavniki.
Odličen primer je lahko Dermasen mazilo, ki je sestavljeno iz povsem naravnih sestavin,
kože ne draži, jo navlaži, nahrani in zaščiti, zaradi naravne sestave pa je prijazna tudi do
nežne otroške kože.
Nezrelost kožnega mikrobioma
Pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih je kožni mikrobiom, ki ga sestavljajo številni koristni mikroorganizmi, še v razvoju, kar pomeni, da kožna mikrobiota še ni uravnovešena in kože ni zmožna povsem zaščititi pred okužbami in vnetji kot je lahko tudi atopični dermatitis.
Zaključek
Naši najmlajši se pogosto ne zavedajo resnosti in težnje, ki jo bolezen predstavlja, zato je pomembno, da se kot starši, skrbniki ali varuhi, zadolženi za njihov dobrobit, o njej tudi ustrezno informiramo ter se po nasvete vedno in pravočasno obrnemo na strokovno zdravstveno osebje.
Z dodatnim znanjem in ustrezno pomočjo se lahko na ponovne pojave pripravimo, jih omilimo ali celo preprečimo ter s tem otroku omogočimo tisto, kar v obdobje njegovega odraščanja pravzaprav spada: zdravje, učenje, igra ter smeh!
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.