Črevesna mikrobiota, pogosto imenovana tudi črevesna mikroflora je skupnost trilijonov mikroorganizmov, ki prebivajo v našem prebavnem traktu in kljub temu, da gre za nevidni “svet” oddaljen od našega vsakodnevnega počutja, v resnici predstavlja “zlati” ključ do našega zdravja. Mikrobiota tako ni le “pasivni spremljevalec” dobre prebave, temveč aktivni udeleženec v procesu razgradnje hrane, presnove in celo delovanja imunskega sistema.
Njena naloga je torej večplastna: koristne bakterije katerim zagotavlja “dom”, pomagajo razgrajevati hrano, proizvajajo vitamine in podpirajo absorpcijo hranil medtem, ko ščitijo naše telo pred škodljivimi patogeni in zagotavlja naravno “zaščitno pregrado”, ki neprestano dela v našo korist. Njen vpliv pa se ne konča zgolj pri hrani - preko tako imenovane osi “črevesje, možgani” vpliva na naše razpoloženje, stresno odzivnost in celo na kakovost spanca zato ni naključje, da črevesju pogosto pravimo tudi “drugi možgani”.
V današnjem zapisu zatorej podrobneje predstavljamo pomen črevesne mikroflore, kaj pravzaprav je in zakaj je tako pomembna, vi pa lahko, z novim okrepljenim znanjem, poglobljenim razumevanjem in tudi prehranskimi dopolnili, ki jo “hranijo”, njeno stanje še izboljšate.
Vabljeni k branju!
Kaj je
Črevesna mikrobiota je skupnost trilijonov bakterij, virusov in gliv, ki živijo v našem črevesju in vsakodnevno sodelujejo pri prebavi, presnovi in delovanju imunskega sistema. Te bakterije niso škodljive, temveč koristne – pravzaprav nujne za naše zdravje. Vsak človek ima edinstveno mikrobioto, ki deluje kot lasten ekosistem, njeno ravnovesje pa določa, kako dobro se počutimo, koliko energije imamo in kako močno je naše telo v odpornosti.
Sestava mikrobiote
Črevesna mikrobiota je izjemno raznolika skupnost mikroorganizmov, v kateri prevladujejo bakterije, ob njih pa najdemo tudi glive, viruse in arheje. Največjo vlogo imajo bakterije iz rodov Firmicutes in Bacteroidetes, ki skupaj predstavljajo večino vseh mikroorganizmov v črevesju. Ti sodelujejo pri razgradnji hrane, tvorbi vitaminov in zaščiti pred škodljivimi vsiljivci.
Pomemben del sestave mikrobiote so tudi probiotični sevi, kot so Lactobacillus in Bifidobacterium, ki skrbijo za prebavno ravnovesje, krepijo črevesno bariero in vplivajo na delovanje imunskega sistema. Ob njih pa so prisotne še manj zastopane, a dragocene bakterije, ki imajo specializirane naloge; vse od presnove določenih sladkorjev do sodelovanja pri tvorbi nevrotransmiterjev.
Sestava mikrobiote pa ni enaka pri vseh ljudeh, ampak je odsev našega življenjskega sloga, prehrane, okolja in celo načina rojstva. Gre za dinamičen ekosistem, ki se lahko spreminja vsak dan in hkrati oblikuje temelje našega zdravja in počutja.
Bakterije, ki sestavljajo črevesno mikrobioto:
- Firmicutes
največja skupina bakterij v črevesju, sodelujejo pri razgradnji hrane in tvorbi energije. - Bacteroidetes
pomembne pri presnovi ogljikovih hidratov in vzdrževanju zdravega črevesnega okolja. - Lactobacillus
probiotiki, ki podpirajo prebavno ravnovesje, krepijo črevesno bariero in zmanjšujejo tveganje za okužbe. - Bifidobacterium
koristne bakterije, ki pomagajo pri prebavi vlaknin, tvorbi vitaminov skupine B in zaščiti pred škodljivimi mikrobi. - Druge manj zastopane bakterije
vključujejo številne specializirane vrste, ki sodelujejo pri presnovi sladkorjev, tvorbi kratkoverižnih maščobnih kislin ter nevrotransmiterjev, pomembnih za povezavo črevesje–možgani.
V našem črevesju živi kar desetkrat več bakterij kot je celic v celem telesu. Gre za kompleksen ekosistem, ki nas varuje pred škodljivimi mikrobi in podpira naš imunski sistem, v primeru, da se to ravnovesje poruši, pa se hitro pojavijo tudi prebavne in celo čustvene težave.
Pomen mikrobiote
Kot omenjeno je črevesna mikrobiota ena najpomembnejših, a pogosto tudi spregledanih podpor našemu zdravju saj v njej živi na milijarde mikroorganizmov, ki vsak trenutek sodelujejo pri prebavi, obrambi pred okužbami in celo pri uravnavanju našega razpoloženja. Njeno ravnovesje ni tako samo prebavna “podrobnost”, temveč močan temelj, ki vpliva na delovanje celotnega telesa. Njene glavne naloge so:
Prebavlja in presnavlja
Mikrobiota pomaga razgrajevati hrano, ki je naši lastni encimi ne zmorejo povsem prebaviti, še posebej pomembna je pri presnovi vlaknin, iz katerih bakterije tvorijo kratkoverižne maščobne kisline. Te krepijo črevesno sluznico, zagotavljajo energijo črevesnim celicam in zmanjšujejo vnetja. V primeru, da je mikrobiota porušena, prebava postane počasna, to pa vodi v napihnjenost, zaprtje ali drisko.
Krepi imunski sistem
Približno 70 % celic našega imunskega sistema se nahaja prav v črevesju zato je mikrobiota prva obrambna linija pred škodljivimi mikroorganizmi, saj zasede prostor v črevesju in s tem onemogoča razrast patogenov. “Urjenje” imunskega sistema in njegovega odziva poteka ravno preko stika z različnimi bakterijami.
V primeru, da je mikrobiota raznolika in uravnotežena, imunski sistem zato deluje učinkovito in nas varuje pred okužbami.
Proizvaja vitamine in hranila
Črevesne bakterije sodelujejo tudi pri tvorbi pomembnih vitaminov kot so vitamin K in nekateri vitamini skupine B (npr. folna kislina in biotin). Ti vitamini so ključni za tvorbo krvi, zdravje živčnega sistema in presnovo energije. Kadar mikrobiota ne deluje pravilno, lahko pride do pomanjkanja teh hranil, kar pa vpliva tudi na počutje in vitalnost.
Vpliva na možgane in razpoloženje
Mikrobiota je tesno povezana z možgani preko osi “črevesje - možgani”, to pomeni, da stanje v črevesju vpliva tudi na naše razpoloženje, stopnjo stresa in celo kakovost spanca. Koristne bakterije namreč sodelujejo tudi pri tvorbi nevrotransmiterjev kot je serotonin, ki ga pogosto imenujemo “hormon sreče”, neravnovesje v mikrobioti pa lahko zato vodi v povečano tesnobo, razdražljivost in občutke utrujenosti.
Skrbi za hormonsko ravnovesje
Mikrobiota sodeluje tudi pri presnovi hormonov in pomaga uravnavati raven estrogena, kar je še posebej pomembno pri ženskah, saj neravnovesje pogosto vodi v napihnjenost, nihanje razpoloženja in druge simptome. Zdrava mikrobiota zato prispeva k bolj stabilnemu hormonskemu odzivu in večjemu notranjemu ravnovesju.
Črevesna mikrobiota je unikatna kot prstni odtis; noben človek nima povsem enake sestave bakterij kot drugi. Na to vplivajo genetika, prehrana, življenjski slog in celo okolje, v katerem živimo.
Ščiti pred vnetji in kroničnimi boleznimi
Raznolika mikrobiota ščiti telo pred pretiranim vnetnim odzivom, saj kadar koristne bakterije prevladujejo, krepijo črevesno bariero in preprečujejo, da bi škodljive snovi prehajale v krvni obtok, kadar pa pride do neravnovesja (disbioze), to poveča tveganje za kronična vnetja, ki so povezana s številnimi boleznimi - vse od presnovnega sindroma do avtoimunskih motenj.
Uravnava telesno težo
Raziskave kažejo, da mikrobiota vpliva tudi na našo telesno težo saj nekatere bakterije učinkoviteje izkoriščajo energijo iz hrane, kar lahko vodi v lažje pridobivanje kilogramov, prav tako pa zdrava in raznolika mikrobiota podpirata presnovo in občutek sitosti. Tako lahko postane dragocen zaveznik pri uravnavanju telesne mase.
Prehranska dopolnila
Črevesno mikrobioto lahko v številnih primerih učinkovito okrepimo ali ponovno uravnovesimo tudi s skrbno izbranimi prehranskimi dopolnili. Ta dopolnila niso namenjena le blaženju simptomov, ampak delujejo v samem jedru- pri podpori in prehrani koristnih bakterij, ki so temelj zdrave prebave in močnega imunskega sistema.
Prebiotik Inulin in česen
Prebiotik Inulin, česen je idealna kombinacija za naravno podporo mikrobioti. Inulin kot prebiotik služi kot hrana za dobre bakterije, ki s tem dobijo možnost, da se okrepijo in ponovno zavzamejo svoj prostor v črevesju. To zmanjša tveganje za prevlado škodljivih mikroorganizmov in uravna prebavni ritem. Dodatek česna prinaša tudi protimikrobne učinke in pomaga zmanjševati prekomerne procese fermentacije, ki vodijo do plinov in napihnjenosti. Skupaj ustvarjata pogoje za bolj uravnoteženo in vitalno mikrobioto.
Florasen
Florasen je napreden multibiotik, ki vsebuje visoko število različnih probiotičnih sevov. Vsak sev ima namreč svojo specifično nalogo; vse od podpore prebavi pa do krepitve imunskega odziva zato lahko redno uživanje Florasena obnavlja ravnovesje črevesne flore, izboljšuje absorpcijo hranil in zmanjšuje pogostost prebavnih težav kot so napihnjenost, zaprtje ali občutek teže v trebuhu. Poleg fizične podpore pa se ob zdravi mikrobioti pogosto izboljšata tudi razpoloženje in psihična sproščenost, saj je črevesje tesno povezano z možgani.
Zaključna misel
Črevesna mikrobiota je eden izmed najbolj osupljivih in hkrati najbolj krhkih sistemov našega telesa, njena vloga pa je večja, kot smo si dolgo predstavljali saj ne uravnava zgolj prebave, temveč vpliva na našo energijo, odpornost in celo psihično počutje. Ravnovesje v črevesju je zato neposredno povezano tudi z ravnovesjem v našem življenju.
Skrb za mikrobioto je tako vložek v dolgoročno zdravje, s preprostimi koraki kot so uravnotežena prehrana, bogata z vlakninami, zadostna hidracija in tudi uživanje prehranskih dodatkov pa lahko sedaj podpremo rast koristnih bakterij, ki so ključ za njeno uravnovešenost. Vsako neravnovesje v mikrobioti je lahko zato tudi dragocen opomnik, da naše telo “trpi” zaradi naših nezdravih izbir, stresa, hitre prehrane ali nezadostnega spanca, zato je pomembno, da se na tovrstne “klice na pomoč” odzovemo v vsej svoji moči.
Črevesna mikrobiota je tako trden dokaz, da zdravje ni nekaj, kar “se zgodi” temveč proces, ki ga soustvarjamo vsak dan.
Priporočamo, da o zdravju črevesje mikroflore govorite tudi s svojim osebnim zdravnikom ali prehranskim svetovalcem ter s povečanim zavedanjem opravite korak naprej, k boljšemu počutju.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
Priljubljeno 
Hiter učinek 
