Srčno-žilni sistem je eden najpomembnejših sistemov našega telesa, ki je med mišicami spretno “prepleten” in “razvejan” skozi ves naš bit, vse ude in organe ter nosi izjemno pomembno nalogo dovajanja kisika in krvi srcu, ta pa s svojim krčenjem in raztezanjem zagotavlja in predstavlja tudi vsako novo minuto našega življenja.
Kako pa tako zapleten proces pravzaprav deluje? Vabimo vas, da se skozi branje vsebine v nadaljevanju skupaj z nami “sprehodite” skozi pomemben proces delovanja srčno-žilnega sistema in si zagotovite znanje, ki bo odgovorilo na veliko vprašanje njegovega pomena in vpliva na naše počutje.
Zagotovite si edinstven vpogled v sistem ožilja, katerega zdravje narekuje celoten potek našega življenja, vabljeni k branju!
Kaj je
Srčno-žilni sistem oz. kardiovaskularni sistem je življenjsko pomemben organski sistem, ki vključuje srčno mišico oz. srce, krvne žile (arterije, vene, kapilare) in kri.
Njegova primarna naloga je dostava kisika in hranil telesnim celicam ter odstranjevanje ogljikovega dioksida in odpadnih snovi.
Vse krvne žile v telesu enega odraslega človeka skupaj merijo več kot 100.000 kilometrov – dovolj, da bi lahko objele Zemljo več kot dvakrat.
Kako je sestavljen
Sestavljen je iz treh glavnih strukturnih enot ki zajemajo organ srca, mrežo krvnih žil in krvi, vsaka od openjenih pa ima tudi posebno in nalogi prilagojeno anatomsko zgradbo in specifično fiziološko vlogo. Sistem sestavljajo:
Srce
Je osrednji organ srčno-žilnega (kardiovaskularnega) sistema katerega glavna naloga je črpanje krvi po telesu, saj deluje kot mišična črpalka, ki z vsakim utripom kri “požene” skozi mrežo arterij, kapilar in ven, ter s tem omogoča preživetje vseh telesnih celic.
Zgradba srca
Srce je sestavljeno iz štirih votlin, ki zagotavljajo pravilen pretok krvi po srčno-žilnem sistemu:
- Desni preddvor
sprejema deoksigenirano kri iz telesa. - Desni prekat
črpa kri v pljuča (pljučni obtok). - Levi preddvor
sprejema oksigenirano kri iz pljuč. - Levi prekat
črpa kri v sistemski obtok. - Srčne zaklopke
imenovane trikuspidalna, mitralna, aortna, pulmonalna,
ki preprečujejo povratni tok krvi.
Krvne žile
So sestavni del srčno-žilnega sistema in skupaj s srcem omogočajo pravilno cirkulacijo krvi po telesu. Njihova naloga je dovajanje krvi do vseh celic ter odvajanje presnovnih odpadkov, glede na smer in funkcijo pretoka krvi pa ločimo tri glavne vrste krvnih žil, te pa so:
Arterije
So krvne žile, ki vodijo kri stran od srca, proti organom in tkivom, njjihove stene so debele, elastične in mišičaste, saj morajo prenesti tudi visok tlak, ki ga srce ustvari ob vsakem utripu.
Največja arterija v telesu je aorta, ki izhaja iz levega srčnega prekata in se nato razveja v manjše arterije, arteriole in končne kapilare, večina arterij pa prenaša oksigenirano kri, z izjemo pljučnih arterij, ki vodijo deoksigenirano kri iz srca v pljuča za oksigenacijo.
Arterije nosijo pomembno vlogo tudi pri regulaciji krvnega tlaka in pretoka krvi, saj se lahko širijo ali krčijo glede na telesne potrebe. To raztezanje in krčenje imenujemo tudi vazodilatacija in vazokonstrikcija)
Pravilna funkcija arterij je ključnega pomena za dobro učinkovanje srčno-žilnega sistema, ki predstavlja tudi zdravje organov in končno telesno zdravje.
- Kri “vodijo” stran od srca.
- Imajo debele stene,
bogate z elastičnimi in mišičnimi vlakni, ki se raztezajo in krčijo. - Glavna arterija
je poimenovana aorta.
Vene
So krvne žile, ki vodijo kri proti srcu, v nasprotju z arterijami pa imajo tanjše stene, manj mišičnega in elastičnega tkiva ter večji lumen (premer), saj kri v njih teče pod nižjim tlakom.
Posebna značilnost ven, še posebej v spodnjih okončinah, pa so venske zaklopke oz. enosmerni “ventili”, ki preprečujejo, da bi se kri zaradi gravitacije vračala nazaj.
Večina ven prenaša deoksigenirano kri in so bistvene za odvajanje presnovnih odpadkov in ogljikovega dioksida iz tkiv ter za vzdrževanje kroženja krvi, ki pa je v ključni fazi tudi pogoj za pravilno delovanje celotnega srčno-žilnega sistema.
- Vodijo kri proti srcu.
- Imajo tanjšo steno in venske zaklopke,
ki preprečujejo povratni tok in zastajanje krvi.
Kapilare
So najmanjše in najtanjše krvne žile v našem telesu in predstavljajo povezavo med arterijskim in venskim sistemom, sestavljene so iz ene same plasti endotelijskih celic, to pa omogoča učinkovito difuzijo oz. “razporeditev” snovi med krvjo in okoliškimi tkivi. V teh kapilarah tako poteka izmenjava kisika, ogljikovega dioksida, hranil, hormonov in presnovnih odpadkov, ki pa so ključnega pomena za preživetje celic.
Zaradi njihove mikroskopske velikosti so te “razvejane” v neposredni bližini skoraj vsake celice v našem telesu kjer njihova prepustnost zagotavlja hitro in lokalno prilagojeno preskrbo in tako nosijo ključno vlogo pri ohranjanju celičnega ravnovesja in presnove.
- Najmanjše žile,
ki oskrbujejo tkiva. - Zelo tanke stene
(ena plast endotelija). - Skrbijo za potek in izmenjava kisika, CO₂, hranil in odpadkov
med krvjo in tkivi.
Kri
Je tekoče vezivno tkivo, ki zagotavlja vzdrževanje življenja in delovanju vseh telesnih sistemov. Sestavljena je iz plazme* (prb. 55 %) in celičnih elementov (prb. 45 %), ki vključuje krvničke, imenovane eritrociti (rdeče krvničke), levkociti (bele krvničke) in trombociti (krvne ploščice).
Kri sodeluje tudi pri uravnavanju telesne temperature, pH vrednosti in osmotskem ravnovesju, njeno neprestano kroženje po telesu, ki ga poganja srce, pa omogoča ključno dostavo kisika in hranil, odvajanje presnovnih odpadkov in komunikacijo med organi.
- Plazma (55 %)
sestavljajo jo voda, elektroliti, beljakovine, hranila in hormoni. - Celične komponente (45 %)
oz. eritrociti (rdeče krvničke), levkociti (bele krvničke) in trombociti (krvne ploščice).
Kri predstavlja približno 7–8 % celotne telesne mase, to pomeni, da znaša celotna vsebnost krvi v telesu pri odrasli osebi 4,5 ali do 6 litrov krvi.
Levkociti* sodelujejo pri obrambi pred okužbami, medtem ko trombociti omogočajo strjevanje krvi in celjenje ran.
Plazma* je rumenkasta tekočina, ki jo sestavlja voda, elektroliti, beljakovine, hormoni in hranili, hkrati pa zagotavlja transport omenjenih snovi po telesu.
Eritrociti* prenašajo kisik iz pljuč do tkiv in ogljikov dioksid nazaj v pljuča, prenašajo se preko beljakovinah imenovanih hemoglobin.
Osmotsko ravnovesje* je stanje, pri katerem je koncentracija raztopljenih snovi (soli, beljakovin, sladkorjev ipd.) in vode uravnotežena med krvjo in tkivi oz. celicami in zunajcelično tekočino. Je ravnovesje, ki je ključnega pomena za normalno delovanje celic, nihanja pa lahko vodijo do oteklin (edemov), dehidracije ali celičnih poškodb.
Zaključek
Srčno-žilni sistem je tako pomembno “razvejan” sestav žil, ven in arterij, ki so skozi vse naše telo previdno povezane v osrednji glavni del oz. “organ življenja”, brez katerega naš obstoj ne bi bil možen: srce. Zaradi vitalne naloge, ki jo srčna mišica v našem organizmu opravlja je zato izjemnega pomena, da razumemo delovanje srčno-žilnega sistema in smo seznanjeni z vsemi njegovimi funkcijami, s pravilnimi življenjskimi odločitvami in dejavniki, ki nanj vplivajo, pa poskrbimo tudi za njegovo optimalno in nemoteno delovanje. Zaradi tesnosti in povezanosti ožilja s srcem in našim splošnim zdravjem je tako poglavitnega pomena, da svoje srčno-žilno zdravje jemljemo prioritetno in o njem govorimo tudi z osebnim zdravnikom, po potrebi in priporočilu zdravnika ali prehranskega svetovalca pa srčno zdravje podpremo tudi s prehranskimi dopolnili, ki na srčno-žilni siste delujejo blagodejno. Odlčen primer so tudi SEN Omega 3 kapsule, ki vsebujejo pomembne esencialne kisline, ki podpirajo normalno delovanje srca in kardiovaskularnega sistema, saj so znane po tem, da žile dobesedno “čistijo” in razbremenijo ter krepijo delovanje srca.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.
