LDL holesterol – kaj je in zakaj je nevaren

V čakalnici pri zdravniku, med pogovoru s prijatelji - o holesterolu je danes govora skoraj na vsakem koraku, njegova odmevnost pa je upravičena zgolj z zastrašujočo statistiko srčno-žilnih bolezni in žal tudi odvzetih življenj, ki so posledica njegovih visokih in neusmiljenih številk.
Na kaj se torej nanašamo, ko omenimo, da “imamo holesterol”, zakaj ga označujemo s kratico “LDL” ter zakaj je našemu zdravju nevaren, si lahko preberete v zapisu spodaj, z znanjem in pravočasnim ukrepanjem pa tudi uspešno prilagodite svoj vsakdan ter okrepite zdravje, ki bo na njegove vplive tudi odporno.

Kaj je 

LDL holesterol ali pogovorno “slabi” holesterol je lipoprotein* nizke gostote in je ključnega pomena za številne telesne funkcije kot so izgradnja celičnih membran in proizvodnja hormonov, žal pa je, ko ga je v telesu preveč, hkrati tudi izjemno nevaren.

Lipoproteini* v našem telesu preko krvi omogočajo transport maščob, katere nato naše telo porablja za pomembne telesne funkcije.

Zakaj “LDL”?

Poimenovanje "LDL" izhaja iz angleškega imena "Low-density lipoprotein" kar v prevodu pomeni lipoprotein nizke gostote in opisuje fizično lastnost delcev LDL, ki so sestavljeni iz manjše količine beljakovin v primerjavi z maščobami - zato torej poimenovanje lipoproteina z nižjo gostoto.

Lastnost gostote tovrstnih lipoproteinov pa je izjemno pomembna tudi za njihovo medsebojno razlikovanje saj hkrati poznamo tudi lipoprotein visoke gostote, ki pa ima na naš srčno-žilni sistem pozitivni vpliv. Tako imenovani “dobri” holesterol je po svojih lastnostih torej pravi nasprotnik LDL holesterola zato ga imenujemo tudi HDL oz. High-density lipoprotein.

Zakaj je nevaren

Visoke ravni LDL “slabega” holesterola v krvi tako na naše zdravje dobesedno “prežijo” s številnimi možnostmi in tveganji in predstavljajo grožnjo resne stopnje, katere nikakor ne smemo zanemariti.
LDL holesterol je imenovan tudi kot “tihi ubijalec” saj lahko neposredno vpliva na pospešen razvoj nekaterih bolezni, ki lahko življenje vzamejo tudi “čez noč” ali pa zadajo številne večje zdravstvene spremembe, ki lahko za vedno spremenijo naše življenje.

POMEMBNO:
Pozivamo k rednemu spremljanju ravni holesterola in opravljanju rednih testov lipidne slike, posvetu z osebnim zdravnikom, kardiologom oz. za to usposobljenim zdravstvenim svetovalcem, ki vam lahko o LDL holesterolu   svetuje tudi osebno in glede na obstoječo zdravstveno stanje. Pomembno je, da vsebnosti holesterola v krvi jemljemo resno, sledimo zdravniškim priporočilom ter - v kolikor je tudi potrebno, primernim spremembam življenjskega sloga.

Splošne znane grožnje visokih ravni holesterola so lahko:

Nabiranje plakov oz. pojav Ateroskleroze

LDL holesterol se lahko v obliki nastalih plakov prične nalagati tudi na notranje stene arterij, tovrsten proces oz. stanje pa imenujemo tudi ateroskleroza. Plaki teh maščob sčasoma postanejo trdi in zato zožijo premer arterij, to pa posledično zmanjša tudi pretok krvi.

Ilustrativen prikaz nalaganja maščobnih oblog v stene žil (obarvano rumeno na sliki) oz. proces ateroskleroza ter posledično zoženje žile.

Povečano tveganje za srčne bolezni

Visoke ravni LDL holesterola so prav tako povezane tudi s povečanim tveganjem za koronarno arterijsko bolezen, zato so osebe s povišanimi ravnmi LDL holesterola tudi v večji nevarnosti za tveganje srčno-koronarne bolezni saj je srce, ki ni dovolj oskrbljeno s kisikom in hranili, v resnem tveganju za angino pektoris* ali srčni infarkt.

Angina pektoris*  je pogosto opisana kot bolečina ali nelagodje v prsih in je najpogosteje povezana s koronarno arterijsko boleznijo oz. stanjem, ki nastane zaradi zožitve ali blokade koronarnih arterij, najpogosteje z maščobnimi oblogami oz. LDL holesterolom.

• Koronarna arterijska bolezen
  Zoženje koronarnih arterij, ki omejuje pretok krvi do srca. Povzroči lahko bolečino v prsih (angina pektoris), srčni napad ali celo smrt.

• Možganska kap:
  Zoženje arterij, ki oskrbujejo možgane s krvjo, to pa lahko privede do ishemične ali hemoragične možganske kapi.
  
• Periferna arterijska bolezen
  zožitve arterij v nogah, ki povzročajo bolečine in krče pri hoji.
  
• Anevrizma aorte
  Kopičenje plakov v aorti lahko oslabi steno te velike arterije in s tem poveča tveganje za nastanek anevrizme - izbokline ali razširitve na steni arterije. V primeru, da anevrizma poči, lahko povzroči tudi smrt.
  
• Srčno popuščanje
  Dolgotrajna slaba oskrba srčne mišice s krvjo, lahko vodi tudi v oslabelost srca oz. srčno popuščanje.

Periferna arterijska bolezen

Je stanje, ki nastane zaradi odlaganja maščobnih plakov in povzroči zoženje ali blokade arterij v nogah ali rokah. Ta zožitev omejuje pravilen pretok krvi in posledično povzroči različne simptome in zaplete kot so lahko bolečine v nogah, krčne, bledica ali modrikast odtenek kože, počasnejše celjenje ran ipd.

Možganska kap

Odloženi in otrdeli plaki, ki zožijo ali nemara celo popolnoma zamašijo arterije v možganih, lahko povzročijo tudi ishemično možgansko kap*, kar pomeni, da deli možganov ostanejo brez oskrbe s pomembnimi hranili in kisikom, to pa naposled vodi v možgansko kap.

Ishemična in hemoragična kap sta dve različni vrsti možganske kapi. kjer je ishemična posledica zapore arterije, je pogostejša in ima splošno nižjo smrtnost, hemoragična kap pa kap, pri kateri pride v možganih tudi do krvavitve.

Vnetje

Previsoke ravni LDL holesterola lahko prispevajo tudi k vnetnim procesom v arterijskih stenah in tako še dodatno spodbujajo in pospešijo nastanek ateroskleroze in povečajo tveganje za nastanek preostalih srčno-žilnih bolezni.

Prekomerna telesna teža

Debelost, povzročena zaradi nepravilnega življenjskega sloga kot je lahko pomanjkanje aktivnosti, nepravilna dieta in uživanje nezdrave prehrane, se lahko zaradi povišanih ravni holesterola v krvi izrazi tudi skupaj z nabiranjem odvečnih kilogramov, zaradi povečane telesne mase pa hkrati izzove še številne druge dejavnike, ki prav tako ogrožajo naše zdravje.

• Srčno-žilne bolezni
  debelost in visok LDL holesterol povečujeta tveganje za aterosklerozo, koronarno srčno bolezen, srčni infarkt, možgansko kap in hipertenzijo.
  
• Diabetes tipa 2
  Prekomerna telesna teža in debelost sta glavna dejavnika za razvoj diabetesa tipa 2 saj sta visok LDL in nizek HDL holesterol pogosto povezana s slabim nadzorom krvnega sladkorja.
  
• Metabolni sindrom
  Je skupek stanj, ki vključujejo visok krvni tlak, visok krvni sladkor, prekomerno maščobo okoli pasu in nenormalne holesterolne ravni.
  
• Degenerativne bolezni sklepov
  kot je lahko osteoartritis, saj dodatna telesna teža povzroči tudi večji pritisk na sklepe.

Debelost lahko prispeva k celotnemu naboru metabolnih težav, ki povečujejo tveganje za resne zdravstvene zaplete, zato je pomembno, da ljudje z debelostjo sprejmejo ukrepe za izgubo teže, kot sta sprememba prehrane in redna telesna aktivnost.

Zaželene vrednosti

Priporočene ravni holesterola v krvi se lahko razlikujejo glede na posameznikovo zdravstveno ozadje, ki ga vedno skrbno preuči osebni zdravnik oz. za to ustrezen zdravstveni sodelavec. Holesterol se izmeri po oddanem vzorcu krvi oz. lipidno sliko, ki razkrije celotne vsebnosti HDL holesterola, trigliceridov in LDL “slabega” holesterola. 

Splošne priporočene vrednost holesterola v krvi pa so:

Vir: Zakajtibijesrce.si

Pri osebah, ki so torej že “utrpeli” kakšen srčno-žilni dogodek ali imajo dlje časa prisoten dejavnik tveganja kot je npr. sladkorna bolezen, so zaželene vrednosti LDL “slabega“ holesterola tako bistveno nižje kot pri povsem zdravih posameznikih, prav tako velja podobno tudi za posameznike s pridruženimi kroničnimi boleznimi, ki spadajo v največjo skupino tveganj za srčno-žilne bolezni.
Pri tovrstnih posameznikih je tako optimalna zaželena vrednost holesterola pod 1,4 mmol/l,
za posameznike s sladkorno boleznijo je meja 1,8 mmol/l,
pri ljudeh z majhnim tveganjem brez pridruženih kroničnih bolezni pa 2,6 mmol/l.

“Vrednosti holesterola najpogosteje preverja zdravnik. Za posameznika je za začetek dovolj, če ve, ali je njegov holesterol zvišan ali ne.”
- Kakšne so normalne vrednosti holesterola, Za kaj ti bije srce.si.

Zaključek

LDL ali “slab” holesterol velja v modernem svetu za vse večjo grožnjo zdravju, s katero se soočajo že tudi mlajše generacije in velja za stanje, ki življenja spreminja hitro in drastično, zato pozivamo k rednim opravljenim meritvam ravni ter vodenjem pravilnega življenjskega sloga, ki bo s pravilno prehrano, gibanjem in dobro mentalno pripravljenostjo uspešno kljuboval vsem dejavnikom, ki predstavljajo dvig njegovih ravni. Svetujemo, da obiščete svojega osebnega zdravnika ter temo z njim “odprete” še pred prvimi opozorilnimi znaki, svoje zdravje pa podprete še s preprostimi dodatki k zdravi prehranjevalni rutini kot so lahko tudi prehranski dodatki; odličen primer je lahko tudi SEN Česen, bela omela, ki se za krepljenje zdravja srca uporablja že tradicionalno, ščiti srce in pripomore k ohranjanju vitalnosti saj pozitivno vpliva na ravni holesterola in trigliceridov v krvi.

 
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte  s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom). Informacije v članku  niso nadomestilo natančne medicinske diagnoze in so le informativne narave.